Prostori, v katerih bi se lahko nahajali tudi dokumenti, ki dokazujejo, da je Banka Slovenije v začetku desetletja opustila zakonski nadzor nad kasneje propadlo HKS, se namreč nahajajo na območju, na katerem so narasle vode pred dobrim tednom dni zalile kletne in tudi pritlične prostore stavb. Za nameček Gorše dokumentacijo hrani v kletnih prostorih poslovne stavbe ob Tržaški cesti. Da je te prostore zalila voda, so nam potrdili v Lesnini trgovini in nas za pojasnila glede stanja dokumentacije napotili h Goršetu. Še v četrtek je bilo sicer na stenah kletnih prostorov Lesnine trgovine videti sledi poplave, pri vhodu pa je bila še vedno tudi vodna črpalka.
Medtem ko nam Gorše v tednu dni na naša vprašanja glede dokumentacije v stečaju HKS Sicure ni odgovoril, je pojasnila od njega že pred dnevi zahteval tudi upniški odbor. Ta je po naših informacijah oblikoval tudi delovno skupino, ki od Goršeta zahteva, naj ji omogoči nemoten pregled skladiščne dokumentacije.
Dokumentacija ključna v tožbi zoper Banko Slovenije
Prav ta bi lahko bila ključnega pomena pri dokazovanju navedb iz tožbe, ki jo je 224 upnikov HKS Sicura leta 2005 vložilo zoper Banko Slovenije. V njej ji očitajo protipravna ravnanja in opustitev celovitega bonitetnega nadzora, vključno z izdajanjem dovoljenj za opravljanje bančnih storitev nad HKS, ki bi ga morala izvajati po leta 1999 sprejetem zakonu o bančništvu. Poleg tega, da Banka Slovenije ni pravočasno sprejela ustreznih pravnih aktov, v katerih bi morala po omenjenem zakonu določiti predpise, povezane z delovanjem HKS, in njihovo izvajanje, po oceni upnikov namreč obstaja več utemeljenih razlogov za sum, da so bili pri krovnem regulatorju bank in hranilnic natančno seznanjeni z nepravilnim poslovanjem HKS Sicura. Posledično torej tudi s prelivanjem denarja v podjetja, povezana z njenim ustanoviteljem Andrejem Severjem, zaradi katerega je družba leta 2002 končala v stečaju, skupaj z njo pa tudi prihranki vlagateljev.
Po oceni upnikov bi Banka Slovenija morala HKS Sicuri že leto dni prej, torej junija 2001, odvzeti dovoljenje za opravljanje dejavnosti in začeti postopek njene likvidacije. Ob tem, da naj bi sporno vlogo Banke Slovenije pri HKS Sicuri dokazovalo več dokumentov, v skoraj osmih letih še vedno ni odgovora na ključna vprašanja v zgodbi: koliko obremenilnega gradiva zoper Banko Slovenije je ostalo v arhivu propadle hranilno-kreditne službe ter ali in kako je Banko Slovenije v stečaju HKS Sicura ščitil Gorše. Slednjega je sicer okrožno sodišče v Ljubljani za prisilnega likvidatorja HKS Sicura imenovalo prav na podlagi priporočila Banke Slovenije, kar je pred časom javno potrdil tudi njen tedanji guverner Mitja Gaspari. Čeprav je Banka Slovenija Goršeta uradno priporočila zaradi uspešnega vodenja stečaja HKS Soča, pa velja opozoriti, da se je ta začel šele leto dni po tem, ko je šla v stečaj HKS Sicura.
Arhiv menjaval skrbnike
V zgodbi ni zanemarljiv tudi podatek, da je dokumentacija v stečaju HKS Sicura v minulih letih večkrat zamenjala skrbnika, pri čemer so jo po dostopnih podatkih vsaj do septembra 2006 hranila podjetja, ki so tako ali drugače povezana z Goršetom. Tako jo je leta 2003 stečajni upravitelj HKS Sicura naprej zaupal podjetju Finesto, ki domuje na naslovu njegove odvetniške pisarne, za desetletno hranjenje dokumentacije pa bi moralo prejeti skoraj pol milijona evrov, kar je glede na tedanje letne prihodke Finesta predstavljalo pomemben posel za podjetje.
Le nekaj mesecev kasneje, v začetku leta 2004, je dokumentacija prešla v hrambo podjetja Finesto arhiv, čeprav je upniški odbor HKS Sicure upravitelju tudi kasneje predložil več cenejših ponudb za skrbnika dokumentacije. Finesto arhiv je sicer pravna oseba nekdanjega Plutala, d.d., ki je v stečaju omenjene družbe (vodil ga je prav Gorše) dobila novega lastnika. Od leta 2006 za dokumentacijo skrbi Lesnina trgovina, ki sicer ni lastnica stavbe na Tržaški cesti. Dokumentacija, ki jo Gorše hrani na poplavnem območju, sicer po naših podatkih nima varnostne kopije v drugih formatih (mikrofilmih).
primoz.cirman@dnevnik.si
