Miro PuceljFoto: Jaka Gasar
Ob prizorih, v katerih je bil kos slovenske prestolnice temeljito zalit, smo pogledali v zgodovino, ki je zelo zgovorna. Poplavna ogroženost južnega dela Ljubljane je namreč resnično velika. Najbolj katastrofalne poplave so bile v Ljubljani leta 1926 in 1929, ko je visoka voda zahtevala celo več človeških življenj. Tedaj je prišlo do sovpadanja naravnih pojavov in katastrofe. Visoka Ljubljanica je najprej poplavila Barje, potem pa je prišlo še do silovitega neurja v zaledju Polhovega Gradca. Hudourniške vode so pridrvele po Gradaščici in poplavile južni del Ljubljane. Po teh poplavah so regulirali strugo Ljubljanice, kmalu po tem dogodku pa so zgradili prepust Mali Graben, ki naj bi odvajal visoke vode.
Obramba južnega dela Ljubljane
Sredi sedemdesetih let so ga regulirali na podlagi študij na stoletno vodo, vendar z upoštevanjem planiranega zadrževalnika na hudourniku v okolici Polhovega Gradca. Osnovni koncept zmanjšanja poplavnega ogrožanja Ljubljane in predvsem Murgelj je namreč temeljil v zmanjševanju količine hudournih poplavnih voda. Konec osemdesetih let so dejansko nameravali zgraditi veliko pregrado na reki Božna (Velika voda) pri Polhovem Gradcu, vendar so tedaj krajani zavrnili gradnjo zaradi velikosti, regulacijski kanal Mali Graben pa je načrtovan, kot da bi ta pregrada obstajala, kar pomeni, da ni zadosten.
Pred leti so opravili meritve pretočnosti Grabna in ugotovili, da ne dosega niti deklarirane, tako da so kasneje z določenimi vzdrževalnimi deli dosegli vsaj predvidene pretoke. Ob celotni dolžini kanala so nameravali zgraditi manjši nasip, tako da bi dosegli enakomerno varnost pred visokimi vodami po vsej dolžini, vseeno pa bi bil to le delni ukrep. Leta 1990 je manjkalo le slabih deset centimetrov in bi Ljubljančani dobesedno plavali, ta teden pa je šla voda čez.
Že leta 2003 se je začelo na tem področju premikati, verjetno deloma tudi zaradi katastrofalnih poplav na Gorenjskem, ki so tedaj posredno opozorile na nevarnost hudournikov. Tako je tedaj Agencija RS za okolje posredovala ministru za okolje in prostor pobudo za pripravo lokacijskega načrta z naslovom Obramba južnega dela Ljubljane pred poplavami. V tem predlogu oziroma pobudi so opredeljene variantno možne rešitve z novimi zadrževalniki na Božni (po združitvi Velike in Male vode teče naprej Gradaščica). Z večjim številom manjših zadrževalnikov bi dosegli enak učinek, skozi postopek priprave lokacijskega načrta pa so preučevali sprejemljivost različnih variant.
Z izvajanjem izboljšav v Malem Grabnu v okviru trenutnih možnosti so takrat stanje deloma postavili pod nadzor, ves čas pa so strokovnjaki razlagali, da je ključno za varnost (čeprav še vedno do določene količine vode) izvedba celovitih ukrepov z izgradnjo zadrževalnikov.
Kje stojijo naše hiše
Seveda pa moramo ob poplavni ogroženosti pogledati tudi to, kje naše hiše stojijo. Nekdaj so bili vasi in naselja umaknjeni v bregove, v preteklosti pa so različni urbanistični načrti omogočali tudi poselitev poplavno ogroženih območij. Seveda pa se težava pojavi ob različnem razumevanju. Lastnik, ki je plačal spremembo namembnosti zemljišča in vse davke občini ter državi, tudi na takem območju pričakuje vsaj delno poplavno varnost, država pa se na drugi strani križa nad njegovo neumnostjo, da je šel gradit praktično v tok reke, medtem ko mu je občina še dobro zaračunala spremembo namembnosti.
Drug problem glede poplavne varnosti pa je tudi, da noben ukrep ne prinese popolne varnosti in se zato vodarji za svoje ukrepe odločajo tudi na podlagi ekonomske računice, v smislu vprašanja, ali bo neka naložba prinesla stroškom primerno korist oziroma vsaj toliko manjšo škodo. Po današnjih gledanjih strokovnjakov (slovenskih in evropskih) na problematiko lahko pričakujemo, da se bodo zadeve lotili s številnimi ukrepi, kar pomeni od tehničnih pa do tega, da se bodo z določenimi objekti umaknili z območja strug in poplav. Eden izmed ukrepov pa je gotovo tudi zavarovanje stanovanjskih hiš za primere škod, ki mora biti praktično obvezno za vsak objekt na kolikor toliko poplavnem območju, predvsem pa bo treba bolj "poslušati" naravo.
