Zakonodajo, ki ureja prostorsko planiranje, bi bilo potrebno spremeniti, je po dneh hudega deževja, ki je botrovalo tudi sprožitvi več plazov, ocenil Komac. "Nekaj se na tem dela, vse skupaj pa teče prepočasi," je menil. Dodal pa je, da bi bilo potrebno tudi zagotoviti, da se takšna zakonodaja v praksi izvaja. Tu do velikega izraza pride delovanje lokalnih oblasti.

V preteklosti se je namreč že dogajalo, da so občine namesto na osnovi kakovostnih podatkov izdelale napoved pojavljanja plazov na podlagi slabih, grobih podatkov, ki morda držijo na ravni države, zanje pa nikakor niso primerni. Takšno oceno so nato umestile v prostorske načrte. "Pogojem so teoretično zadostile, v praksi pa ti podatki niso bili uporabni," je pojasnil sogovornik.

Ob tem je dodal, da so na zavodu razvili posebno metodologijo za napovedovanje plazov na ravni občin. Posamezno občino bi ta metodologija stala med 20.000 in 30.000 evrov, z njo pa bi lokalne oblasti dobile zelo kakovostne podatke o tem, kje ne graditi. Glede na stroške sanacije gre za majhne številke, je povedal.

"Na žalost je v naši družbi še vedno prevladujoče mnenje, da je preventiva odveč. Glede na dogodke v preteklih dneh pa tisti, ki se ukvarjamo s to problematiko, upamo, da se bo to mnenje spremenilo," je še dejal.

Inštitut za vode: Potrebujemo strateški program urejanja voda

Potrebujemo poseben strateški program urejanja voda, je po poplavah, ki so prizadele Slovenijo, pojasnila Lidija Globevnik z Inštituta za vode. Usposobiti moramo vse službe, da preprečijo ponovne škode, prebivalce pa osvestiti, na kakšnem območju nevarnosti poplav živijo, da se bodo znali primerno organizirati, je dodala.

Po zadnjih poplavah bo po mnenju Globevnikove treba najprej narediti analizo dogodka in odzivanja ter ugotoviti, zakaj niso bili izvedeni ukrepi, ki bi preprečili posledice poplav. "Treba je najti ozka grla in vzpostaviti sistem, ki bi omogočil hitrejše in lažje odločanje," je dejala.

Da ne bi bilo tako velikih posledic za jugozahodni del Ljubljane, bi morali po mnenju Globevnikove zgraditi zadrževalnike poplavnih valov v dolini Gradaščice in Horjulščice, kot je bilo tudi načrtovano, vendar so se temu uprli lokalni prebivalci. Bolje bi morali tudi vzdrževati strugo Malega grabna in povečevali njeno prevodnost.

Pomembna obveščenost o poplavno ogroženih območjih

"Pomembno je, da so prebivalci obveščeni, na kakšnem območju nevarnosti poplav živijo in da se temu primerno znajo organizirati. Osveščanje je problematično v celi Sloveniji, saj živimo, kot da se nam nič ne more zgoditi," je opozorila Globevnikova in dodala, da smo vsi vklopljeni v sistem prenormiranosti in dolgih postopkov, ni pa sprejete jasne in močne politike urejanja voda.

Prepričana je, da največji problem predstavlja gradnja. "Prostorski razvoj je posledica ambicij gospodarskega razvoja vseh občin v Sloveniji. Vsaka občina zase planira, pritiski so stalni in veliki, strokovne službe jih ne obvladajo, ne utegnejo jih niti spremljati," je opozorila.

Povozil nas je tempo prostorskega razvoja

Globevnikova meni, da bi morali z več ljudmi pripravljati strokovne osnove, ki so potrebne tudi za strateške odločitve. "Povozila sta nas dinamika in tempo prostorskega razvoja oz. pozidav," je dejala in dodala, da so tudi razparcelirane službe, ki bi morale biti združene v nek sistem.

Prepričana je tudi, da bi z vzpostavitvijo ustanove, kot na primer direkcije za vode, ki bi integralno nastopala, imela mandat usmerjanja prioritetnih strokovnih nalog in potem tudi neposreden dostop do odločanja, bilo vsekakor boljše kot sedaj.