Država lahko za pomoč iz evropskega solidarnostnega sklada zaprosi, če škoda doseže tri milijarde evrov ali 0,6 odstotka njenega bruto nacionalnega prihodka. Ta je bil za Slovenijo za letos izračunan na 217,669 milijona evrov, kažejo podatki Evropske komisije. Država mora za pomoč zaprositi najpozneje v desetih tednih po naravni katastrofi.

Izjemoma lahko država za sredstva iz solidarnostnega sklada zaprosi tudi v primeru "izjemne regionalne katastrofe, ki prizadene večino prebivalstva regije ali ima resne in dolgotrajne posledice na njeno gospodarsko stabilnost in življenjske pogoje". Upravičenost do sredstev v teh primerih oceni Evropska komisija na podlagi vsake posamezne vloge.

Evropski komisar za okolje Janez Potočnik pa je danes na svojem profilu na Facebooku zapisal, da je Evropska unija pripravljena zagotoviti pomoč, če bo ta potrebna.

Kacin je sicer v ponedeljek zvečer v enominutnem govoru na plenarnem zasedanju evropskim poslancem povedal, da so minuli konec tedna marsikje pretoki rek v Sloveniji presegli 100-letne vrednosti in da je te poplave mogoče primerjati s katastrofalnimi poplavami, ki so lani in letos prizadele države srednje Evrope.

"Imamo tudi smrtne žrtve. Vsi doslej najdeni utopljeni so življenja izgubili v prometu, v avtomobilih, ki jih je zalilo v potopljenih podvozih. Samo v glavnem mestu, v Ljubljani, je še vedno pod vodo več kot 1200 stanovanjskih objektov," je dejal. Opozoril je tudi, da je močno prizadeta prometna in komunalna infrastruktura.

Fajonova pa je ob robu prvega dne zasedanja na posledice poplav opozorila v svoji politični skupini socialistov in demokratov, danes pa v pismu tudi druge kolege. Glede na to, da tudi gospodarska, finančna in socialna kriza še ni končana, bo slovenska vlada po njenih besedah verjetno primorana zaprositi za pomoč iz solidarnostnega sklada.

Fajonova tako evropske institucije in države članice poziva, naj pomagajo Sloveniji in naj bodo solidarne s slovenskimi državljani. "Naš cilj je, da čim prej ponovno vzpostavimo normalne življenjske pogoje ter možnost uporabe mostov in cest pa tudi normalno delovanje podjetij," je zapisala v pismu svojim kolegom.

Ob tem Fajonova vse evropske poslance in vlade poziva k bolj zavzetemu in odgovornemu boju proti podnebnim spremembam. "Narava nas opozarja, da je čas za ukrepe danes, ne jutri. Ni dovolj le uresničevanje ciljev iz Koebenhavna, čim prej moramo najti tudi skupni jezik s Kitajsko in ZDA. Za ohranitev okolja ne potrebujemo le denarja, temveč solidarnost in enake možnosti," je poudarila.

Evropski solidarnostni sklad je bil vzpostavljen kot odziv na velike poplave v Srednji Evropi poleti leta 2002. Doslej je bil uporabljen za soočanje s posledicami več kot 30 naravnih nesreč - poplav, gozdnih požarov, potresov, neviht in suše. Doslej je pomoč iz sklada v skupnem znesku več kot 2,1 milijarde evrov dobilo 20 različnih evropskih držav, med njimi tudi Slovenija po vodni ujmi leta 2007, ki je najbolj prizadela Železnike.