Šenatorjeva je potrdila, da je imel Kutle, ki je bil eden izmed največjih hrvaških tajkunov iz časov pokojnega predsednika Franje Tuđmana, "črno blagajno", iz katere je z gotovino plačeval različne usluge.

Kutle je Sanaderju, ki je bil tedaj vodja urada predsednika Tuđmana, plačal provizijo, ker mu je uredil posojilo v vrednosti štirih milijonov nemških mark pri Hypo banki.

"Res je, da je Kutle prejel posojila štiri ure po tem, ko so klicali direktorje bank. Večkrat je brez ovir komuniciral z uradom predsednika Tuđmana," je dejala 50-letna Šenatorjeva.

Dejala je, da je leta 2000 o "korupcijski hobotnici" uradno obvestila državno tožilstvo ter mu predala obsežno dokumentacijo o tem, da je Kutle politikom in drugim javnim osebam plačeval velike provizije v gotovini.

V Latinici je poudarila, da je njen bivši šef na ta način med letoma 1995 in 1997 izplačal približno 20 milijonov takratnih nemških mark. Med drugimi je plačal predsedniku uprave medijske hiše Europapress Holding, Ninoslavu Paviću, ki je lastnik Jutarnjega lista in tednika Globus.

Ker je ocenila, da v tožilstvu očitno nikoli ne bodo ukrepali, se je odločila, da bo vse povedala tudi javno. Poleg tega je razlog za njen nastop v javnosti, kot je dejala, dejstvo, da Sanader ni več premier in ne more več delovati skozi institucije oblasti.

Ko je navajala tudi druge razloge, kot je poskus, da bi se zavarovala zaradi izkoriščanja njenega imena v dnevnopolitične namene, ter izrazila željo po drugačni, bolj pošteni Hrvaški, je začela jokati. Izjavila je tudi, da je bila v zadnjih desetih letih pod različnimi oblikami pritiska.

Zanikala je medijske trditve, da je umaknila svoje pričanje pred državnim tožilstvom iz leta 2000. Državno tožilstvo je obtožila, da je "prodalo" njeno pričanje medijem, ki so bili v lasti Miroslava Kutleja, čeprav so ji obljubili, da bo imela status varovane priče.

Za povrh je bila leta 2004 obsojena na 20 mesecev zapora zaradi domnevnega sodelovanja v malverzacijah v Kutlejevem podjetju Tisak, a je vrhovno sodišče razveljavilo prvostopenjsko odločitev.

Urad za boj proti korupciji in organiziranemu kriminalu (Uskok) je sicer v začetku leta povabil Šenatorjevo, da bi ponovila svoje pričanje o poslovanju Globus Grupe.

Tudi namestnik državnega tožilstva Lazo Pajić je dejal, da zadeva ni v predalu. Poudaril je, da je državno tožilstvo razkrilo vrsto tajnih računov v tujini, na katere so polagali denar iz Hrvaške.

V Izraelu, na Madžarskem in v Švici so hrvaškim preiskovalcem potrdili obstoj omenjenih računov, na katerih je bil denar od prodaje orožja, privatizacije in prodaje družbenih stanovanj. Omenjeni denar so vračali na Hrvaško v obliki posojil določenim posameznikom in so na ta način prali denar, je izjavil Pajić.

Dodal je, da so imeli podatke, da sta imela bivši pomočnik hrvaškega obrambnega ministra Vladimir Zagorec in Günter Striedinger, poslovni partner bivšega predsednika uprave koroške banke Wolfganga Kultererja, ki so ga prijeli avgusta letos, skupno podjetje v Liechtensteinu.

Povedal je še, da hrvaško državno tožilstvo preiskuje posojila, ki jih je Hypo banka odobrila osebam, za katere je vedela, da jih ne bodo mogle vrniti.