Pretok Gradaščice merijo od leta 1978 dalje. "Voda je bila na tem območju še višja pred letom 1930, vsaj po zgodovinskih podatkih in informacijah, ki jih imamo," je še povedala hidrologinja Mojca Sušec. Pretok reke Krke pa merijo že od konca tridesetih let prejšnjega stoletja.

Največ težav bo voda še povzročila na krško-brežiški ravnini, ob spodnjem toku Krke ter med sotočjem Krke in Save do Šentjerneja, kjer se bodo poplave še širile. Kljub temu, da Krka še narašča, pa skupni pretok Save od sotočja naprej ne bo več naraščal.

Padavine se počasi umirjajo, Krka ne narašča več, Kolpa še, grozijo zemeljski plazovi

Center Mirna je še vedno pod vodo, gladina reke Vipave pa le počasi upada. Ob umikanju podivjanih voda pa so začeli groziti zemeljski plazovi - več manjših se je utrgalo na območju občin Ajdovščina in Nova Gorica. Umikajo se tudi narasle vode hudournika, ki so v nočnem in jutranjem času poplavile več hiš v Spodnji Branici.

Danes dopoldan se je pod zaselkom Kovači v Lokavcu pri Ajdovščini utrgal zemeljski plaz, ki ogroža šest stanovanjskih hiš, dve sta neposredno ob plazu. Območje si bo danes ogledal geolog, ki bo odločil o nadaljnjih ukrepih. Prav tako se je utrgal tudi zemeljski plaz nad zaselkom Slejkoti v Ajdovščini in pri vasi Brje. Kritično je še vedno tudi v centru Ajdovščine, kjer je reka Hubelj odnesla del brežine.

V novogoriški občini so danes dopoldan našteli kar 12 plazov. Med njimi sta dva večja, ki ogrožata varnost tamkajšnjih objektov, in sicer v Šmihelu pri Novi Gorici in Stari gori. Plaz, ki se je ponoči vsul na magistralno cesto Dornberk-Branik, je sicer očiščen, vendar je cesta zaradi nevarnosti še vedno zaprta.
Zaradi narasle vode in poplavljenih vozišč so še vedno zaprte ceste Volčja Draga-Dornberk, Dornberk-Spodnja Branica, Dornberk-Branik in Dornberk-Steske.

Precej hudi je še vedno na območju Mirna, kjer voda ne narašča več, vendar vse prepočasi odteka iz poplavljenih objektov. Dostop do Mirna in Bilj je zato mogoč le preko Italije ali Krasa.

Na območju Vipave voda počasi upada. Po besedah poveljnika občinskega štaba CZ Davida Premrla se bo v nekaj prihodnjih urah podtalnica verjetno toliko znižala, da bodo lahko začeli črpati vodo iz zalitih 40 stanovanjskih hiš in stanovanjskega bloka.

Zagotovo bo škoda velika tudi na kmetijskih površinah, še posebej vinogradih, v kateri v teh dneh poteka trgatev. Škodo si bodo strokovnjaki ogledali v prihodnjih dneh.

FOTOGALERIJA: Vreme se bo čez dan začelo umirjati, povodenj se pomika v spodnji tok Save in Krke

Na Gorenjskem se intervencije končujejo, sledi prijava škode

Po obilnem deževju, ki je na Gorenjskem v petek in soboto povzročilo poplave, se danes že kaže sonce. Vodostaji vodotokov upadajo in se vračajo v svoje struge. Tako so tudi pripadniki civilne zaščite in gasilci večino intervencij zaključili. Stekli pa bodo postopki za popis škode.

Na Gorenjskem je v minulih dneh največ težav povzročala Sora s svojimi pritoki. Zaradi nevarno visokega vodostaja so v Žireh v soboto zgodaj zjutraj prebivalce Starih Žirov na možnost poplav opozorili s sirenami. Sora je poplavila 30 stanovanjskih hiš, gasilci pa so vodo iz približno desetih objektov črpali tudi v noči na nedeljo, saj se je dvignila podtalnica.

Cel konec tedna je bilo na terenu 130 gasilcev vseh prostovoljnih društev na območju žirovske občine. Do današnjega poldneva pa so večino intervencij že zaključili, opravljajo le še nekaj prečrpavanj in redno dežurstvo. Od ponedeljka dalje bodo pomagali občanom posredovati obrazce za preliminarno prijavo in oceno škode na objektih, povzročeno v naravni nesreči. Tisti prebivalci, ki imajo objekte in premoženje zavarovano pri zavarovalnicah, pa lahko škodo prijavijo tudi na pristojne zavarovalniške zastopnike.

Še vedno v občini Žiri priporočajo prekuhavanje vode, saj bodo analize pitne vode iz žirovskega vodovoda predvidoma opravili v ponedeljek. Informacija o ustreznosti pitne vode bo tako sporočena in objavljena predvidoma v ponedeljek v popoldanskih urah, so sporočili iz štaba civilne zaščite.

Dela še vedno potekajo na lokalni cesti Žiri - Vrhnika, kjer odstranjujejo posledice zemeljskih usadov in nanosov, tako da bo ta najkasneje drevi prevozna. Na isti cesti je v naselju Račeva zaradi poškodbe vozišča promet urejen izmenično enosmerno. Regionalna cesta Žiri - Logatec pa je prevozna do Rovt, vendar je na več mestih poškodovana, medtem ko je na odseku od Rovt do Logatca zaradi zemeljskega plazu zelo poškodovana in ni prevozna. Normalno prevozna je regionalna cesta Žiri - Škofja Loka, ki je bila v soboto dopoldne zaradi poplavljanja Sore na območju Zminca blizu Škofje Loke zaprta.

Sora je tako težave povzročala tudi v Škofji Loki, kjer so gasilci občane obveščali o stanju, da so lahko iz ogroženih objektov odstranili vozila in dvignili stvari, ki bi jih lahko poškodovala voda. Škofjeloški gasilci so razdelili 200 protipoplavnih vreč ter zagradili vhode in okna na najnižje ležečih objektih. Kljub njihovemu trudu je voda zalila nekaj kleti zlasti v naselju Puštal, v Bodovljah pa je drevo poškodovalo električne žice.
Poplave meteorne vode in podtalnice so zabeležili tudi v skoraj vseh ostalih občinah na Gorenjskem. O intervencijah so ta konec tedna poročali z Bleda, iz Begunj in Lesc v radovljiški občini, iz krajev ob Kranju, iz Preddvora, iz Šenčurja, kjer je hiše v bližini gradbišča ogrožalo nagnjeno gradbeno dvigalo, iz Zaloga pri Cerkljah, kjer je potok poplavil več hiš, iz Poljan, kjer je voda med drugim zalila cerkev, iz Železnikov, kjer so morali vodo črpati tudi iz zdravstvenega doma, ter iz Tržiča, kjer je voda zalila proizvodnjo manjšega podjetja Saxonia Franke.

FOTOGALERIJA: Reke še vedno naraščajo: Stopnja ogroženosti za jugozahodno Slovenijo ostaja rdeča

Krka več ne narašča, Kolpa še

Na območju Dolenjske in Bele krajine še ne morejo oceniti, da so se vodotoki umirili, saj na nekaterih območjih voda še narašča, drugod pa upada. Naraščanje Krke se je ustavilo, Kolpa, ki je že nekoliko upadla, pa vnovič narašča, vendar še ne povzroča poplav, so za STA povedali na poveljstvu novomeške civilne zaščite.

Po njihovih podatkih je Krka najbolj kritična pod Otočcem, kjer sta bila zaradi narasle vode in plavajočih hlodov ogrožena in neprevozna mosta pri gradu, iz hotela v njem pa so evakuirali goste in zaposlene.
Posebej kritično je še vedno v Krkinem zgornjem toku v občini Žužemberk, kjer je narasla reka ponoči odnesla lesen most za pešce, najbolj pa v spodnjem toku, v občini Šentjernej okrog Zameškega, Hrvaškega Broda in Mršeče vasi, so še povedali na novomeški civilni zaščiti.

Narasle reke, zlasti Krka, Temenica in Kolpa, so zalile preko 100 stanovanjskih hiš in 150 gospodarskih objektov, zaprte so številne ceste. Na terenu je preko 300 gasilcev. Iz državnih rezerv so razdelili že prek 5000 vreč s peskom, prav toliko jih je še na poti. V Šentlovrencu pri Trebnjem so se prostovoljni gasilci domačih društev vso noč borili z zemeljskim plazom, ki je ogrožal stanovanjsko hišo. Pokrili so ga, vodo, ki je pritekla s hriba, pa speljali mimo stanovanjske hiše in tako preprečili najhujše. V Žužemberku takih poplav, da bi voda segala preko mostu, niti najstarejši ne pomnijo. Krka je od sveta odrezala tudi hotel Grad Otočec, a so goste še pravočasno preselili v hotel Šport.

Oskrba s pitno vodo na območju Ljubljane nemotena

Na območju centralnega vodovodnega sistema Mestne občine Ljubljana ni težav, ki bi z vidika uporabnikov zahtevale izredne ukrepe. Pitna voda na oskrbovalnih območjih centralnega vodovodnega sistema je skladna z določbami pravilnika o pitni vodi, so sporočili iz Javnega podjetja Vodovod-kanalizacija.

Kot so zapisali v podjetju, je zaradi visokih poplavnih voda razglasitev ukrepa prekuhavanja vode uvedena le na oskrbovalnem območju v občini Ig. Območje, kjer velja ukrep, obsega naselja Ig, Matena, Brest, Tomišelj, Strahomer, Vrbljene in Iška Loka. V višje ležečih območjih teh naselij bo zaradi spremenjenega obratovalnega režima občasno motena ali prekinjena oskrba z vodo.

Osebje JP Vodovod-Kanalizacija je na terenu z namenom, da se varna oskrba zagotavlja neprekinjeno. V primeru kakršnih koli sprememb v oskrbi s pitno vodo bodo uporabnike in medije nemudoma obvestili, so še zapisali v sporočilu za javnost.

VIDEO: Vožnja z avtomobilom po poplavljeni Cesti dveh cesarjev, tik preden so jo zaprli

Elektro Ljubljana začel postopno priklapljati dele omrežja

Elektro Ljubljana je ob 15. uri začel postopoma priklapljati posamezne odcepe električnega omrežja na območjih, ki so jih prizadele poplave, so sporočili iz kriznega štaba tega elektrodistribucijskega podjetja.

Ob tem priporočajo, da prizadeti odjemalci izključijo vse varovalke prizadetih tokokrogov ter izklopijo vse prizadete električne aparate iz vtičnic. Z električnimi napravami naj ravnajo tako, kot da so pod napetostjo.

Vse električne aparate, ki so bili poplavljeni, je potrebno pred ponovnim vklopom temeljito očistiti in osušiti, še opozarjajo in dodajajo, da naj odjemalci po povratku elektrike postopoma ponovno priklopijo posamezne tokokroge.

V primeru izpada varovalke prizadetega tokokroga je potrebno dodatno osušiti prizadete prostore, predvsem na mestih, kjer potekajo inštalacijski vodi. V kolikor se bodo izpadi varovalk po osušitvi ponovili, pa naj pokličejo svojega vzdrževalca električne inštalacije.

Ob 14. uri je bilo skupno izklopljenih 29 transformatorskih postaj, od tega 23 na območju Viča, ena v Kočevju, tri na območju Logatca, dve na območju Trojan. Po ocenah Elektra Ljubljana je bilo posledično brez električne energije 2800 odjemalcev.

Kot so še pojasnili v Elektru Ljubljana, so na poziv odjemalcev in gasilskih enot preventivno izklapljali nizkonapetostne izvode, kjer voda dosega nivo razdelilnih omaric in nizkonapetostnih priključkov.

Ekipe na Obali še na terenu, poplavljene Sečoveljske soline in letališče Portorož

Čeprav na Obali od jutra ne dežuje več, narasla Rižana in Dragonja le počasi upadata. Iz stanovanjskih hiš na območju Sečovelj, Dragonje in Rižane še črpajo vodo. Na terenu so še vedno cestarji in delavci komunalnih podjetij, ki sanirajo številne podore in plazove, so za STA pojasnili v OKC Koper.

Po podatkih AMZS so še vedno zaprti vsi trije mejni prehodi s Hrvaško: Dragonja, Sečovlje in Sočerga. Zaprta je cesta med Sečovljami in Dragonjo, poplavljene so tudi ostale ceste v bližini. Še vedno je poplavljena tudi cesta med Gračiščem in Sočergo. Če bodo vode vsaj malo upadle, bi do večera odprli vsaj en mejni prehod.

Narasla Rižana je ponoči poškodovala del železniške proge v bližini vasi Rižana, tako da v Koper z vlakom ni mogoče priti.

Dragonja je ponoči poplavila del Sečoveljskih solin. Sanacijska dela, ki so jih lani opravili na Leri in ob Jernejevem kanalu, so se po besedah direktorja podjetja Soline, pridelava soli, Alojza Jurjeca, izkazala kot uspešna. S prečrpavanjem vode so preko noči na teh območjih nivo vode uspeli ohraniti na sprejemljivi ravni.

Voda pa je v celoti poplavila območje solin, znano pod imenom Fontanigge, ki na sanacijo še čaka, in kjer se nahajajo tudi solinarski muzej in demonstrativna solna polja. Kot je pojasnil Jurjec, bo treba čim prej sanirati nasipe in se lotiti tudi tega dela solin. Solne letine je za letos konec, skupno so nabrali 52 ton soli. "Upam, da se tako poletje v kratkem ne bo ponovilo," je še dejal Jurjec.

Še vedno je delno pod vodo tudi portoroško letališče. Voda, ki je ponoči zalila cesto med Sečovljami in mejnim prehodom je podrla ograjo med letališčem in glavno cesto, v višini dobrega pol metra zalila vzletno pristajalno stezo in letališko ploščad in se ustavile šele pred potniškim terminalom in upravno stavbo.

Direktor Aerodroma Portorož Robert Krajnc o škodi trenutno ni mogel govoriti. Poplavljeni so bili navigacijski sistemi in luči na vzletno pristajalni stezi. Letala v poplavi niso bila poškodovana, ker so jih že v soboto umaknili na varno. Tehnično osebje in zaposleni na letališču od jutra čistijo posledice naraslih voda.