Tako je junija letos za glasilo Mariborčan zatrjeval Aleš Hauc, generalni direktor Pošte Slovenije. Danes je v središču medijske pozornosti ravno zaradi svoje previsoke plače.
Ko so v začetku leta začela deževati anonimna pisma o "generalnem", kot mu pravijo zaposleni na Pošti, so nas tako v vodstvu družbe kot v njenem nadzornem svetu prepričevali, da gre le za poskus diskreditacije Aleša Hauca pred odločanjem o ponovnem imenovanju. Verjetno bo držalo, da so anonimni avtorji že pred odločanjem o novi upravi slutili, da se Haucu nasmiha še ena priložnost, in so se ga zato tudi lotili. Pričakovati je namreč bilo, da se bo moral posloviti, tudi zato, ker gre za direktorja, ki je bil v času vladavine Janeza Janše eden najbolj izpostavljenih direktorjev državnih podjetij, tako zaradi svojih dejanj kot tesnih povezav s SDS, do katere je bil precej servilen.
Mreža
Za marsikoga je bilo presenečenje že, da se je takratni vodja poslovne enote Banke Koper v Mariboru (pred tem je bil zaposlen na takrat še Krekovi banki) junija 2005 povzpel na mesto generalnega direktorja enega največjih podjetij v državi z več kot šest tisoč zaposlenimi. Kaj je bilo odločujoče glede na to, da ni, kot pravi, član nobene politične stranke, vedo le njegovi takratni botri. Toda tudi kasnejši dogodki kažejo, da izbira ni bila naključna in da je imela ključno vlogo pri tem vplivna mariborska družina Petek.
Kljub aferam, ki so in še vedno pretresajo Pošto, spomladi zaupani mu novi mandat pripisuje dobrim poslovnim rezultatom. Toda bolj kot rezultatom se verjetno lahko zahvali zdaj že nekdanjemu gospodarskemu ministru Mateju Lahovniku in povezavam s posameznimi člani nadzornega sveta. Zaradi spornega financiranja predvolilnih brezplačnikov (ogromni popusti Pošte Slovenije pri njihovi distribuciji) je Hauc tarča predvsem stranke Zares. Toda zaradi spora z njenim predsednikom Gregorjem Golobičem je Lahovnik že zaradi svoje trmoglavosti stopil v bran Haucu.
Ob tem ne gre spregledati še ene vezi med njima - skupne odvetnice. Nina Zidar Klemenčič Lahovnika brani pred obtožbami nekdanje predsednice uprave Palome, v sporu s Pošto je zastopala podjetje Progresija, ki je izdajalo brezplačnik Slovenski tednik, nedavno pa so z njo sodelovanje obnovili tudi na Pošti Slovenije z nekaj tisoč evrov vredno mesečno pavšalno pogodbo za spore iz medijskega prava. Da bi Zidar Klemenčičeva pri Lahovniku lobirala za ponovno Haučevo imenovanje, je sicer odvetnica zanikala.
Povezave Hauca s predsednikom in članom nadzornega sveta Dragom Bahunom in Petrom Kukovico so bile že javno razkrite: Pošta sponzorira Rokometni klub Gorenje, Bahun pa je delavski direktor v Gorenju, in Atletsko zvezo Slovenije, katere predsednik je Kukovica. Medtem ko je Rokometni klub Gorenje (in sočasno tudi Rokometni klub Branik, donedavna Rokometni klub Klima Petek) sponzorirala že pred prihodom Bahuna v nadzorni svet, je bila sponzorska pogodba z atletsko zvezo v višini nekaj deset tisoč evrov sklenjena po menjavi nadzornega sveta.
Hauc: Ne klientelizem, ampak strokovnost
Manj znane so povezave med Alešem Haucem in tretjim nadzornikom Vojkom Čokom. Ne gre samo za to, da je bil Hauc vodja mariborske enote Banke Koper v času, ko je koprsko banko vodil še Vojko Čok; poznavalci razmer zatrjujejo, da naj bi bila tudi zasebna prijatelja. Isti viri namigujejo, da naj bi članica Kadrovsko-akreditacijskega sveta Danica Purg vložila velike napore v to, da se je na kandidatni listi za nadzornike mariborskega podjetja znašel prav Koprčan Vojko Čok, ki se mu je obetalo celo mesto prvega nadzornika, vendar je Lahovnik izbral Bahuna.
Verjetno ni dvoma, da je Aleš Hauc, ki bo čez dober teden dopolnil 46 let, ambiciozen. Prav tako pa ni dvoma, da zna spletati mreže, sklepati tudi nenavadna zavezništva in vračati usluge. Ima torej sposobnosti, ki so všečne tudi politikom, željnim vplivanja na gospodarstvo. Na to najbolj nazorno kaže njegova kadrovska politika - zaradi nje nanj že ves čas letijo očitki o klientelističnem zaposlovanju sorodnikov, prijateljev in političnih zaveznikov. Tako sta se v hčerinski družbi EPPS zaposlila nekdanji predsednik nadzornega sveta Pošte in član ljubljanskega mestnega odbora SDS Matjaž Janša ter nekdanji član uprave Palome ter član SDS Uroš Krapša. Položaj namestnice direktorja poslovne enote Ljubljana zaseda Karmen Nemec Hauc, Haučeva svakinja. V službi za mednarodne odnose je zaposlena Anja Dobaj, sestra Otilije Petek, žene Slavka Petka. Kratek čas je bil v poslovodstvu zaposlen tudi Damijan Koletnik, eden vidnejših prijateljev Boruta Petka. Od leta 2006 je tam zaposlena tudi Katja Koren, nekdanja smučarka in kandidatka SDS na lanskih volitvah za evropski parlament. Za človeka blizu vplivnežev iz SDS znotraj Pošte pa velja Boris Novak, nekdanji pomočnik direktorja uprave kriminalistične policije generalne policijske uprave, danes pa direktor sektorja za korporativno varnost in nadzor Pošte Slovenije. Pri tem kariernem preskoku naj bi mu odločilno pomagal Jože Kojc, poslovni partner Kristijana Petka, drugega sina Slavka Petka. "Borut Petek je bil moj študent na Gea Collegeu, visoki šoli za podjetništvo, in ga imam za zelo inteligentnega, iznajdljivega in pronicljivega sogovornika… Najino poznanstvo je bilo v vseh pogledih zelo pozitivno in sva še vedno v družabnih stikih. Njegovega očeta, ki je zelo znan mariborski obraz, pa poznam nekoliko dlje. To je izjemno pozitiven človek, ki je pomagal ogromno ljudem," je na očitke o povezavah z družino Petek prostodušno odgovarjal Hauc.
V mariborskih krogih pa v zadnjem času namigujejo na simpatijo med Alešem Haucem in Francem Kanglerjem, mariborskim županom, ki se mu obeta nov mandat. Verjetno bo držalo tudi, da se je "udomačil" tudi v vrstah največje vladne stranke SD, katere zlasti mlada struja v Pošti vidi možnost za uresničevanje svojih interesov.
Ob vseh zgoraj naštetih kadrovskih potezah se je Hauc skliceval na strokovnost kandidatov in javno objavo razpisov, celo v primeru, ko je bilo vnaprej znano, da se izbrani kandidat še pred objavo razpisa pripravlja na odhod v novo službo. Tudi pri vprašanjih, povezanih z distribucijo predvolilnih brezplačnikov, se v Poštini številčni piar službi izogibajo jasnim odgovorom, s katerimi bi prepričljivo ovrgli očitke, da je državno podjetje pomagalo pri sofinanciranju politične propagande SDS.
Mednarodna trgovina
Tudi tisti, ki ga poznajo zgolj bežno, priznavajo, da je Aleš Hauc dobrodušen in družaben človek. Kot strasten kadilec v pisarni menda krši protikadilski zakon. Da je v mladih letih želel biti novinar, potem ko je opustil idejo, da bi bil pilot, pa kaže tudi njegova obsežna bibliografija. Za študij ekonomije se je na koncu odločil, ker ga je najbolj zanimal denar, toda "ne zato, da bi ga imel sam največ, temveč da bi lahko z njim upravljal v dobro drugih". Z veseljem bi bil, kot je dejal v enem od intervjujev, tudi dirigent simfoničnega orkestra, saj je igral frulico.
Potrošniki so v času njegovega mandata opazili, da se krajevne pošte spreminjajo v nekakšne minimarkete, v katerih je mogoče kupiti vse mogoče, zlasti cenene izdelke. Pred zadnjimi volitvami je bil pred poštnimi okenci celo podstavek z oglasom SDS, na kritike pa so na Pošti odgovarjali, da druge politične stranke za tovrstno oglaševanje niso pokazale zanimanja. Za eno od direktorjevih pogruntavščin pa velja tudi ponudba, da si lahko vsakdo da izdelati svojo znamko.
Podobno kot drugi direktorji, ki so položaje zasedli v času vlade Janeza Janše, se je Hauc velikopotezno lotil iskanja poslovnih priložnostih na trgih jugovzhodne Evrope. Gromko je napovedoval kapitalske povezave s črnogorsko in makedonsko pošto ter pošto Republike srbske, do katerih v petih letih še ni prišlo. V kolikšni meri so poslovni rezultati Pošte, ki je zaenkrat monopolist pri večjem delu svoje dejavnosti, posledica Haučevega vodenja, si mnenja niso enotna. Pošte brez dvoma ni pahnil v rdeče številke, tako kot nekateri njegovi kolegi v državnih podjetjih. Toda res je tudi, da je Pošta velik sistem, ki lahko nekaj časa deluje tudi po inerciji ne glede na to, kdo sedi na njenem najvišjem stolu. Biti direktor Pošte je kar udobna funkcija; glede na potrebe se lahko enkrat sklicuješ na to, da si javno podjetje v državnem interesu, drugič, ko je treba razkriti kakšne podrobnosti o poslovanju Pošte, pa, da si podjetje na trgu. Sam pravi, da se je veliko o modrosti vodenja naučil iz dveh knjig - Machiavellijega Vladarja in Sun Tzujeve Umetnosti vojne.
Da bi Aleš Hauc klonil pod težo javnih očitkov, ni pričakovati. "Lastnik lahko zamenja upravo, kadarkoli želi. Kako se bo odločil, je njegova stvar. Vendar, če se odloči za ta korak, mora tudi plačati temu primerno, kot je dogovorjeno v individualni pogodbi," je opozarjal po zadnjih parlamentarnih volitvah. Po odhodu Mateja Lahovnika, ki je veljal za njegovega zaveznika in ki bi ga "vzel v službo", so namere, da bi ga zamenjali, spet oživele. Hauc je v enem od številnih prispevkov leta 1993 zapisal, da so previsoke plače lahko usodne. Zaenkrat kaže, da bi lahko bila tudi zanj in njegove nadzornike usodna prav njegova plača.
