Med šestimi stavkovnimi zahtevami je tudi izplačilo preostalih dveh četrtin odprave plačnih nesorazmerij, kot to predvideva veljavna kolektivna pogodba: s 1. oktobrom letos in 1. oktobrom prihodnje leto.
Kot opozarja ministrica za javno upravo Irma Pavlinič Krebs, denarja za višanje plač ni. Odpravo plačnih nesorazmerij bi zato prestavil v čas, ko bo gospodarska rast dosegla tri odstotke. Tako je vsaj predvideval predlog aneks h kolektivni pogodbi za javni sektor, ki pa ga ni podpisalo zadostno število sindikatov.
Zato je vlada s spremembo plačnega zakona predvidela še drugo možnost za ugotavljanje kvoruma, po kateri bi zadostovali podpisi sindikatov, ki so že pristali na zamrznitev. A se ta možnost zaradi vložene referendumske pobude odmika. Pa tudi v sindikatih, ki so prvič prispevali podpise, bi zaradi dogovora z zdravniki še razmislili, ali bi tudi v drugo ravnali tako.
Pri tem pa vlado zavezujejo roki; do 1. oktobra mora v parlamentarno proceduro predložiti predlog proračuna, s tem datumom je po veljavni kolektivni pogodbi predvideno izplačilo tretje četrtine odprave plačnih nesorazmerij. Ministrica je že ob najavi referendumske pobude napovedala interventni zakon. V ponedeljek pa je na seji državnega sveta je omenila tudi možnost znižanja plač, če zamrznitev ne bi uspela.
