Ker Ljubljana kot svetovna prestolnica knjige ponuja pravšnje zaledje za drezanje v tovrstno tematiko, se bo med 20. septembrom in 15. novembrom v Cankarjevem domu pletla veriga osmih pogovorov o tem, kako globoko se sodobna tehnika zajeda v tradicijo natisnjenih misli. Srečanja v okviru projekta Knjiga in digitalizacija sta družno organizirala Francoski inštitut Charles Nodier ter Cankarjev dom, ki bosta pred slovensko občinstvo pripeljala eminentne domače in tuje goste.

Širši problemski okvir

Ker se je knjiga, kot je znano, skozi čas kameleonsko preoblačila v različne kostume od rokopisov na pergamentu prek odtiskovanja na papir pa vse do digitaliziranja je mogoče skleniti, da se je njena zgodovina vseskozi prepletala tudi z različnimi nosilci, zato jih nikakor ne gre zanemarjati. Zanimivo pa se je vprašati, ali raznovrstni mediatorji tudi "preoblikujejo" vsebino: ali bralec iz Shakespearove drame Romeo in Julija povleče enako sporočilo, če jo absorbira iz starinske knjige, kot če se ji posveti prek elektronskega nosilca?

Napovedani nizi razprav pa ne bodo zavrtal zgolj v temne in svetle plati knjižne "ekranizacije", temveč se bodo dotaknili tudi vprašanj spremljajočih finančnih interesov, svobode izbire, cenzure ali dediščine celotnega človeštva. Pogovori se bodo tako razgrnili čez različna področja od literature in kulture pa do filozofije, gospodarstva in politike. Jean-Jacques Victor, direktor Francoskega inštituta Charles Nodier, ob tej priložnosti pravi: "Vsa ta srečanja smo zasnovali z namenom, da bi odprli resničen in iskren dialog o različnih temah, ki zadevajo knjigo, obenem pa se dotikajo tudi naše prihodnosti, skupne kulture in svobode v evropskem prostoru."

Med knjigo in spletom

Prav zato so v mreže diskutiranja ujeli raznolike akterje knjižne mašinerije, kot denimo belgijskega pisatelja Jeana-Philippa Toussainta, filozofa Paula Mathiasa, predsednika Francoske nacionalne knjižnice Bruna Racina ali zgodovinarja Rogerja Chartierja, organizatorji pa posebej vabijo tudi na večer s pisateljem Borisom Pahorjem, čigar dela so bila nemalokrat prevedena v francoski jezik. Pogovori, ki jih bodo moderirali priznani slovenski ustvarjalci in strokovnjaki, se bodo smukali okrog vprašanj, kot so denimo, ali je blog lahko orodje literarne kritike, ali se knjiga in digitalni svet medsebojno izključujeta ter ali je pisateljeva spletna stran tudi samostojno umetniško delo.

Mitja Rotovnik, generalni direktor Cankarjevega doma, je odločitev, da pod "svojo" streho sprejme ta projekt, podkrepil z besedami: "V pobudi francoskega centra smo takoj začutili njihovo občutljivost za nenehno bogatitev medsebojnega sodelovanja, hkrati pa tudi njihovo soodgovornost za kakovostno izvedbo programa Ljubljana svetovna prestolnice knjige." Opirajoč se na dejstvo, da se založniki zavoljo gneče na knjižnih sejmih venomer borijo za svoj košček pozornosti, pa je dodal, da bralci vsaj za zdaj tiskani besedi še ne zapirajo vrat.