Kot je pojasnil predstavnik službe Božo Sterle, zahteva ni utemeljena, ker je ustavno sodišče že odločilo o tem, kar pobudnik navaja kot novo dejstvo.

Poslanci SDS, SNS in SLS so avgusta na ustavno sodišče vložili zahtevo po oceni ustavnosti zakona o ratifikaciji sporazuma, ker po njihovo iz mnenja ustavnega sodišča o sporazumu izhaja, da bi razsodba arbitražnega sodišča lahko odstopila od mejne črte med Slovenijo in Hrvaško, kakor je določena v temeljni ustavni listini. To pa bi povzročilo neskladje s slovensko ustavo. Zato menijo, da bi moral DZ najprej spremeniti ustavo, šele nato pa bi lahko sprejel zakon o ratifikaciji arbitražnega sporazuma.

Grims se ne strinja

Sterle je poudaril, da je proces ratifikacije sporazuma že končan in da izmenjava not ni del tega procesa, ampak sodi v fazo sklepanja mednarodne pogodbe. Branko Grims (SDS) je menil nasprotno in poudaril, da je ustavno sodišče tisto, ki je v mnenju o sporazumu postavilo to dilemo. Zato zahtevajo, da ustavno sodišče naloži DZ, da vnaprej spremeni ustavo, da po razsodbi sodišča ne bi prišlo do neskladja z ustavo.

OZP, ki je mnenje sprejel na podlagi zahteve ustavnega sodišča, ga bo sedaj poslal zakonodajno-pravni službi DZ, ki bo pripravila odgovor za ustavno sodišče, ki sicer o celotni zahtevi še ni odločalo. Pred časom je namreč odločilo le, da ni podlage za zadržanje izvrševanja omenjenega zakona. Odgovor pa mora OZP ustavnemu sodišču poslati do začetka oktobra.

Pahorju se obrača želodec

V okviru pobud in vprašanj je pred tem v dopoldanskem delu seje poslanec SDS Branko Grims zunanjega ministra Samuela Žbogarja spraševal o mnenju glede izjave premierja Boruta Pahorja, da se mu zaradi stanja v slovenski diplomaciji obrača želodec in da je treba tretjino diplomatskih predstavništev v tujini zapreti. Po njegovi oceni to ni državotvorna izjava in je za Slovenijo škodljiva.

Minister Žbogar je dejal, da te izjave ni slišal, da pa jo je prebral. Kot je poudaril, premier "ni govoril o stanju v diplomaciji, govoril je bolj o stroških za diplomacijo", ki so seveda veliki glede na to, da ima 260 uslužbencev in 56 veleposlaništev, za katera večinoma plačuje najemnino. Gre za 42 milijonov evrov v proračunu, je pojasnil. "To so seveda velike številke in to je mislil predsednik vlade z izjavo," da torej od diplomacije država mogoče pričakuje večji učinek in v tem okviru njeno modernizacijo, je dodal.

Juri: Boste uredili nespoštljiv odnos veleposlanikov do mene in vlade?

Poslanec Zaresa Franco Juri je ministra vprašal, ali bo uredil nespoštljiv odnos veleposlanikov in uslužbencev MZZ do njega in do vlade in ali jim bo preprečil, da bi se vključevali v strankarske dejavnosti, ko gre za tako pomembna vprašanja, kot je bil na primer referendum o arbitražnem sporazumu.

Minister je dejal, da sta zakon o zunanjih zadevah in o javnih uslužbencih jasna in da zahtevata nevtralno držo omenjenih, kar je norma tudi v Evropi. Poudaril je, da si želijo na MZZ vzpostaviti red, da bi se čimbolj spoštovali zakoni in pravilniki. Zato v okviru racionalizacije in modernizacije tudi skušajo vpeljati čimbolj objektivne kriterije glede številčnosti veleposlaništev, reprezentance idr., skratka želijo te zadeve urediti s sistemom, ki bo preverljiv in doseči, da bi bile odločitve transparentne.

Jerovšek: Na MZZ je vse več nezadovoljnih ljudi

Na komentar poslanca SDS Jožefa Jerovška, da je na MZZ vse več nezadovoljnih ljudi, pa je Žbogar odgovoril, da verjame, da se zadovoljstvo ne povečuje pri tistih, ki morajo sedaj slediti pravilom. Grims pa je tiste, ki sedaj govorijo o potrebi po "poslušnosti" v diplomaciji obtožil, da so v času prejšnje vlade v istih primerih govorili o svobodi govora.

Glede nedavnega srečanja srbskega predsednika Borisa Tadića s premierom Pahorjem v Goriških Brdih pa je na vprašanje Jerovška minister Žbogar še pojasnil, da je šlo za deloven osebni obisk. Njegov namen je bilo pred zasedanjem Generalne skupščine ZN pomagati pri dosegi dogovora med EU in Srbijo o predlogu srbske resolucije o Kosovu, do katerega je nato tudi prišlo. To je bil edini namen obiska, zato ni prišlo do drugih srečanj Tadića, je še odgovoril minister Žbogar na vprašanje Jerovška, zakaj se ni Tadić srečal tudi s predsednikom republike Danilom Türkom.