Azijska kriza in negotovo sožitje s komunistično Kitajsko so odgnali investitorje, gledanost se je prepolovila, velik del hongkonških filmskih talentov pa je pobegnilo v Holywood. Tako so geniji filmske industrije, kot na primer John Woo, Tsui Harka in Ringo Lam, snemali filme v Kaliforniji, kitajski industriji pa, ki je včasih proizvedla vsaj 200 filmov letno, je produktivnost padla za več kot polovico.
Vendar je trajalo manj kot desetletje, da se je situacija popolnoma obrnila. Hongkonški film se je namreč v zadnjih nekaj letih spet povzpel na vrh gledanosti, ki pa še vedno skokovito raste. Snemajo se vse bolj tehnološko dovršeni in seveda dražji filmi, pobegli režiserji se ponovno vračajo domov.
John Woo se je po združitvi Hong Konga s Kitajsko odpravil v Ameriko, predlani pa se je vrnil nazaj v domovino, da bi posnel vojno epopejo ''Rdeča stena''. Dvodelni celovečerni film je Kitajsko stal rekordnih 80 milijonov dolarjev (skoraj 63 milijonov evrov), prislužil pa jih je kar polovico več, visokih 96 milijonov evrov.
Kombinacija ene zemlje in dveh režimov je tako pripeljala do nastanka nove, hibridne kinematografije, ki gre brez problema v korak s Holywoodom, tako v razkošju, kot v proračunu. Ne le to, obenem tudi izkorišča največje in najhitreje rastoče tržišče na svetu. Le še vprašanje časa je, kdaj bo Vzhodni Hollywood povozil Ameriškega.
