Jones je v četrtek na novinarski konferenci sporočil, da v soboto vendarle ne bo sežigal Koranov, kot je napovedoval pred tem. Kot je zatrdil, je dosegel dogovor, da muslimani v New Yorku v neposredni bližini Svetovnega trgovinskega centra (WTC), prizorišča napadov 11. septembra, ne bodo zgradili mošeje in islamskega centra.

Skupaj z Jonesom je pred novinarje stopil predsednik Islamskega društva osrednje Floride, imam Mohamed Musri, ki se je Jonesu zahvalil za to "pogumno" odločitev. Musri je sicer zanikal domnevni dogovor z imamom newyorške mošeje Feisalom Abdulom Raufom o odpovedi gradnje mošeje. Kot je dejal, so dosegli le dogovor o tem, da bosta z Jonesom v soboto odpotovala v New York na srečanje z Raufom.

Tudi Musri nasprotuje načrtovani gradnji mošeje v bližini WTC in obljublja, da bo storil vse, kar je v njegovi moči, da do nje ne pride. Mošeja sicer v zgradbi na manhattanski ulici Park številka 51 že deluje, muslimanska skupnost in organizacija Cordoba Initiative pa nameravata propadajočo zgradbo sedaj obnoviti in v njej odpreti še islamski center, kjer bodo prostori tudi za pripadnike drugih ver.

Imam Rauf je v četrtek nemudoma zanikal, da bi se z Jonesom karkoli dogovoril, tako da zaenkrat ni jasno, ali bo do sobotnega sestanka dejansko prišlo. Bo pa v New Yorku v soboto vsekakor pestro tudi brez tega, saj se dve ulici severno od WTC obetajo protesti tako nasprotnikov gradnje sporne mošeje kot njenih zagovornikov. Obenem bodo pri WTC potekale spominske slovesnosti za žrtvami napadov 11. septembra.

Po nekaj urah nasprotujočih si informacij je nato pastor Jones v četrtek znova stopil pred novinarje in dejal, da je prisiljen ponovno preučiti svojo odločitev glede sežiga oz. nesežiga Koranov, saj mu je Musri očitno lagal. "Zato dogodka ne preklicujemo, ampak ga le začasno odlagamo," je dejal Jones.

Jones, katerega krščanska cerkev šteje manj kot 50 članov, načrtovanega sežiga Koranov doslej ni upravičeval z gradnjo omenjene mošeje, ampak je govoril le, da želi na ta način poslati sporočilo islamu. Jones sicer nestrpnost do islama izraža že dolga leta. Lani so člani njegove cerkve ob obletnici napadov 11. septembra hodili naokrog z majicami z napisom, da je islam od hudiča, vendar pa so jim takrat pozornost namenjali le lokalni mediji.

Medtem pa je pastorja, zaradi katerega se v Afganistanu in drugod v muslimanskem svetu že vrstijo protiameriški protesti, v četrtek po telefonu poklical obrambni minister ZDA Robert Gates. Poklical ga je, da mu osebno pove, v kakšno nevarnost spravlja ameriške vojake v Afganistanu in Iraku. Pred tem se je v četrtek na napoved sežiga Koranov odzval tudi predsednik ZDA Barack Obama, ki je Jonesu sporočil, naj posluša "tiste boljše angele" in odstopi od teh načrtov.

Ostrim kritikam načrtovanega sežiga Koranov, ki že več dni prihajajo iz tujine, pa sta se v četrtek pridružila še predsednik Indonezije, najštevilčnejše muslimanske države na svetu, Susilo Bambang Yudhoyono in predsednik Afganistana Hamid Karzaj. Slednji je po poročanju francoske tiskovne agencije AFP poudaril, da pastor jones o sežigu Koranov ne bi smel niti razmišljati.

Yudhoyono je medtem opozoril, da bi lahko sežig svete knjige islama ogrozil svetovni mir. "To ogroža mir in mednarodno varnost. To je nekaj, kar grozi harmoniji med vernimi ljudmi," je v nagovoru narodu ob koncu svetega muslimanskega meseca ramadana poudaril predsednik. Podobno kot Karzaj je tudi Yudhoyono pred tem že slišal, da naj bi pastor domnevno odstopil od sežiga, a oba predsednika sta ogorčena, da je ta možnost oziroma ideja sploh obstajala.