To, kar predlaga Jones, je po besedah Obame "povsem v nasprotju" z ameriškimi vrednotami. "Ta država je bila zgrajena na ideji svobode in verske strpnosti," je po poročanju nemške tiskovne agencije dpa poudaril predsednik ZDA. A glede pozivov predstavnikov držav, kot so Indija, Afganistan in Pakistan, naj ameriška vlada sežig prepreči, je Obama dejal, da so njegove roke zvezane z ameriško ustavo.

"Smo vlada zakonov. In zato moramo spoštovati te zakone. Kot jaz razumem, je mogoče Jonesa kaznovati za javni sežig. A to je tudi vsa razsežnost zakonov, ki nam je na voljo," je dejal Obama. Kot je sicer priznal, je žalostno, da lahko nek nepomemben pastor, katerega cerkev ima manj kot 50 članov, sproži takšno globalno polemiko.

Obamo skrbi morebitna nevarnost

Obamo tudi skrbi nevarnost, ki jo Jonesov "trik" pomeni za "naše mlade moške in ženske v uniformah, ki so v Iraku, ki so v Afganistanu". Sežig bo po mnenju predsednika zgolj koristil teroristični mreži Al Kaida in prispeval k temu, da se bo še več ljudi pripravljenih "razstreliti v ameriških ali evropskih mestih".

Medtem se je danes znova oglasil tudi sam pastor Jones - pastor samooklicane krščanske cerkve v Gainesvilleu na Floridi - in dejal, da bi za soboto napovedan sežig Koranov verjetno odpovedal, če bi ga za to prosila Obamova administracija. Kot je za USA Today povedal Jones, Bela hiša, Pentagon ali State Department zaenkrat niso navezali stika z njim. Če bi ga, bi po njegovih besedah "zagotovo znova premislili" o vsej zadevi. "To počnemo sedaj. Mislim, da njihov klic ni nekaj, kar bi ignorirali," je dejal.

Sežig bi ogrozil ameriške enote v tujini

Obamova administracija je sicer po napovedi sežiga Koranov najprej poslala v ogenj poveljnika ameriških sil v Afganistanu, generala Davida Petraeusa, ki je opozoril, da bo sežiganje muslimanskih svetih knjig ogrozilo ameriške enote v tujini. Na Petraeusa se je nato sklicevala že vrsta ameriških politikov, ki so načrtovano dejanje ostro obsodili.

Med tujimi politiki, ki so napovedan sežig obsodili in Washington pozvali k ukrepanju, sta bila med drugim notranja ministra Indije Palaniappan Chidambaram in Pakistana Rehman Malik. Slednji je celo pozval Interpol, naj posreduje pri ameriških pravosodnih organih in doseže, da bodo sežig preprečili.

Okužene misli in bolna duša

Pakistanski predsednik Asif Ali Zardari je medtem menil, da "mora imeti vsak, ki samo pomisli na tako podlo dejanje, okužene misli in bolno dušo". "To bo razvnelo čustva muslimanov po vsem svetu in nepopravljivo škodilo medverski harmoniji in svetovnemu mir," je še dejal ter tudi on pozval k ustavitvi tega "brezčutnega in nezaslišanega dejanja". Več tisoč Afganistancev pa je medtem danes severno od afganistanske prestolnice Kabul že protestiralo proti napovedanemu sežigu.

Obama se sicer glede tega vprašanja doslej ni oglašal tudi zato, ker ima precej težav z lastno identiteto pri ameriških državljanih. Ankete kažejo, da jih sedaj skoraj 20 odstotkov misli, da je musliman. Številka je narasla potem, ko je avgusta povedal, da ima vsaka verska skupnost v ZDA pravico do izražanja svoje vere.

Zmeda v glavah američanov

Tudi mlačen odziv na izraze nestrpnosti proti muslimanom zaradi načrtovane gradnje islamskega centra in mošeje dve ulici daleč od Svetovnega trgovinskega centra v New Yorku, je bil dovolj za vnašanje zmede v glave določenih Američanov. Obama se sicer že od volilne kampanje leta 2008 sooča z neutemeljenimi obtožbami, da ni "pravi" državljan, ker naj bi bil rojen na tujem, menda v Afriki.

Za razliko od njegovega tedanjega republikanskega nasprotnika, senatorja Johna McCaina, pri Obami težav s tem sicer ni. McCain je bil namreč rojen v Panami. Vendar v območju prekopa, ki je bilo takrat pod vojaško upravo in tehnično ameriško ozemlje. Kljub temu McCaina nihče ne obtožuje, da bi bil nezakoniti priseljenec z juga.

Čas bo pokazal, ali gre pri sedanjih zapletih z muslimani le za predvolilno napihovanje pred kongresnimi volitvami 2. novembra, ali za izraz globljih težav znotraj ameriške družbe. Do takrat pa ima pastor Jones priložnost, da uniči dolgoletna prizadevanja ameriške vlade za izboljšanje podobe ZDA v muslimanskem svetu. State Department je v sredo diplomatskim predstavništvom po svetu že ukazal poostrene varnostne ukrepe zaradi pričakovanih demonstracij in nasilja, če bo pastor v soboto uresničil svojo napoved .