V gradivih, ki čakajo na potrditev vlade, je sicer zapisano, da so odstopanja od načrtovane porabe sredstev posledica slabših gospodarskih razmer, ki so povzročile zmanjšanje interesa podjetij za vlaganje v izobraževanje in usposabljanje. A kaže, da razlog že več let leži tudi v nesmotrni zakonodaji.

Denar za štipendije iz dveh virov

Na skladu namreč priznavajo, da jim ostajajo neporabljena koncesijska sredstva iz več let. Ta sredstva so z zakonodajo strogo namenjena štipendijam, a ker zakon o štipendiranju določa, da se sredstva za Zoisove štipendije in državne štipendije zagotavljajo iz državnega proračuna, koncesijskih sredstev za te namene ni mogoče porabiti. Torej se lahko porabijo le za sofinanciranje kadrovskih štipendij in štipendij za študij v tujini. Dejstvo pa je, da povpraševanje po sofinanciranju kadrovskih štipendij iz leta v leto upada, pravijo na skladu. Ob tem upajo, da bo zakon, ki se mu obetajo spremembe, v prihodnosti vendarle omogočil, da bi iz teh sredstev lahko financirali tudi štipendije, ki imajo trenutno izključni vir v državnem proračunu, na kar je sklad že večkrat opozoril.

Na skladu so lani bistveno povečali obseg poslovanja, dodelili so več štipendij ter drugih finančnih spodbud kot v preteklih letih, za podjetja po novem nudijo sofinanciranje izobraževanja in usposabljanja zaposlenih, praktičnega usposabljanja pri delodajalcih ter zmanjšanja izobrazbenega primanjkljaja. Dijakom in študentom, ki niso uspeli pridobiti štipendije, je sklad omogočil pridobitev kreditov za študij pod ugodnimi pogoji.

Zamude zaradi računalnikov in birokracije

A težav ni manjkalo pri skoraj nobenem od programov. Zamude so nastale pri izvajanju programov Ad futura zaradi poznega imenovanja nadzornega sveta, zaradi česar se je celoten postopek potrditve poslovnega načrta za leto 2009 in splošnih pogojev poslovanja na vladi nepričakovano zavlekel. Kar devet od 14 razpisov so tako objavili šele v zadnjem mesecu in pol leta 2009. Zamude pri objavi razpisov so v večji meri vplivale tudi na počasnejše črpanje evropskih sredstev.

Pri podeljevanju Zoisovih štipendij so imeli težave z informacijskim sistemom, zaradi česar niso mogli reševati prejetih pritožb, hkrati pa sistem ni ustrezno izračunaval dodatkov k osnovni štipendiji po dveh kategorijah, zato ni bilo možno izplačilo teh dodatkov.

Pri neposrednem sofinanciranju kadrovskih štipendij so leta 2009 načrtovali izplačilo skoraj 1,2 milijona evrov, izplačali pa so jih le 700.260. Razlog za še ne 60-odstotno realizacijo je, kot kaže, letno poročilo sklada, predvsem v prekinitvah pogodbenih štipendijskih razmerij ter nižje izplačanih štipendij od predvidenih v pogodbi o sofinanciranju. Poročilo ugotavlja tudi, da je splošni negativni dejavnik tudi gospodarska kriza. A ta ne vpliva na zanimanje za sofinanciranje kadrovskih štipendij, ki ga sklad spodbuja z okrepljenim informiranjem, temveč se kaže predvsem v neizpolnjevanju pogodbenih obveznosti štipenditorjev, ki zaradi neugodne situacije na trgu ne zaposlujejo štipendistov, za katere so od sklada prejemali neposredno sofinanciranje kadrovskih štipendij. Zaradi krize pa se je zmanjšalo tudi število štipendistov pri posrednih kadrovskih štipendijah, še posebno pri nekaterih velikih delodajalcih (Kolektor, Metal Ravne idr.). Poleg tega zaradi stečaja nekaterih podjetij (npr. Mura) ni prišlo do realizacije zaposlitev, kar je imelo za posledico prekinitve pogodb o štipendiranju in vzpostavitev terjatev, je še navedeno v letnem poročilu sklada.