Internet res spreminja vse, so govorci pritrdili naslovu ponedeljkove razprave v okviru Blejskega strateškega foruma. Generalni direktor skupine za premislek Žiga Turk je poudaril, da je bistveno vprašanje, kako se bodo države oziroma vlade, ki so v preteklosti že sprejele komunikacijske revolucije, odzvale na te spremembe. Zaradi nevarnosti, ki jih prinaša internetni razvoj, pa je za uspešnost v eri interneta pomembno ohranjati evropske vrednote o posameznikovi svobodi, njegovih pravicah in vladavini prava.
Ljudje nismo imeli nikdar toliko možnosti, kot nam jih je prinesla revolucija digitalnih komunikacij, je prepričan Turk. Hkrati pa je ocenil, da vlada še nikdar ni nadzirala toliko vidikov našega življenja kot danes. To še posebej velja za Evropo, ki se mora po Turkovem mnenju vrniti k starim vrednotam. Seveda je pomembno vlagati v tehnologijo, ampak tradicija vrednot je tista, ki daje ljudem v roke moč, meni.
Internet ogroža različne svobode posameznika, ki jih morajo države varovati v zakonskem in pravnem okviru, pa je menila predstavnica Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi za svobodo medijev Dunja Mijatović. Spomnila je na standarde, konvencije in deklaracije ter na dokumente držav, ki jih je potrebno uporabiti pri pripravi zakonov. Sodišča pa bi se morala ukvarjati s primeri otroških zlorab, nasilja, sovražnega govora, ki se tudi pojavljajo na internetu.
Pri tem velja, da so nadzorni sistemi za obstoječe medije za nove povsem neprimerni. Poleg tega vlade ne smejo nadzorovati interneta tako, da blokirajo nekatere spletne strani, omejujejo vsebino in jo cenzurirajo, je prepričana Mijatovićeva, ki je spomnila, da se to vendarle pogosto dogaja, kar predstavlja grožnjo internetu in njegovim dobrobitim. "Naš cilj mora biti omogočiti čim večjo svobodo," je poudarila.
Direktor Eurescoma David Kennedy pa je pojasnil, da v teh diskusijah omejevanja svobode ni glavna tema internet kot tak, temveč informacije, ki jih prinaša in zaradi katerih so v preteklosti tudi požigali knjige. Druge vrste omejevanje pa je problematika samega dostopa do interneta, ki izhaja iz omejenosti omrežij.
Tudi v času, ko je dostopnost do interneta postala samoumevna storitev, namreč mnogi še vedno nimajo tega dostopa. V Sloveniji je take populacije kar 30 odstotkov, je opozoril član uprave Telekoma Slovenije Zoran Vehovar. Pojasnil je, da je na podeželskih, redko naseljenih območjih zelo malo ali sploh nobene izbire internetnih ponudnikov, medtem ko je v mestih na voljo veliko ponudnikov komunikacijskih tehnologij.
S to težavo se je treba spopasti z bolj učinkovito uporabo obstoječe tehnologije, brezžičnimi povezavami in javno-zasebnim partnerstvom, je predlagal Vehovar. Pomembno vprašanje pa ostaja, kako nadaljevati z investicijami. Obstoječi poslovni modeli pri tem ne delujejo, potrebno je partnerstvo med tistimi, ki zagotavljajo infrastrukturo, in tistimi, ki zagotavljajo tehnologijo, je prepričan Kennedy.
Dostop do interneta postaja pravica, ki je potrebna za popolno udejstvovanje posameznika v družbi, je poudaril Kennedy. Državni sekretar na ministrstvu za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo Jozsef Györkös pa je prepričan, da je infrastruktura informacijske družbe postala infrastruktura, ki je potrebna tudi za ostale družbene in ekonomske procese.
V prihodnje se obetajo še velike spremembe v internetu, je prepričan soustanovitelj številnih spletnih podjetij Andrej Nabergoj, ki meni, da bomo v naslednjem desetletju priča revoluciji umetne inteligence. "Strinjam se, da se bo internet preoblikoval v nekaj povsem drugega, kot je danes. In tega se kar malo bojim," je zaključil Vehovar.
