Imate tudi vi kdaj občutek, da smo ljudje zadnje čase bolj obremenjeni z vremenom, da se z njim veliko več ukvarjamo kot v preteklosti?
Hja, težko bi na to odgovoril, predvsem je toliko več medijev, tu je še internet, ki ga pred dvajsetimi leti ni bilo. In če hočeš zapolniti vse te strani, vse te minute programa, se tudi vreme večkrat pojavi. Dogodkov je vendarle končno mnogo, vreme pa vedno je.
Vremenarji ste kljub vsemu postali skoraj nova cerkev: navsezadnje krojite naše življenje, saj se glede na vaše napovedi odločamo, kam bomo šli in kdaj.
Na internetu lahko najdete mnogo različnih napovedi, saj se da iz numeričnih podatkov narediti lepo grafiko in napovedati vreme za katerikoli kraj na Zemlji za nekaj dni vnaprej. Dostikrat se potem zgodi, da nam nekdo pripiše "krivdo" za slabo napoved, ker je na internetu videl napoved, da bo vreme "tako pa tako". Ljudem je težko razložiti, da je vremenska napoved stvar izračunov, in teh izračunov je veliko. Politika ameriškega meteorološkega centra je taka, da vse svoje modelske izračune ponudijo zastonj na svetovnem spletu, da jih lahko kdorkoli sname in uporabi za svojo napoved.
Politika evropskega centra je nekoliko bolj restriktivna in ponuja svoje storitve samo meteorološkim službam, ki plačujejo članarino, tudi nam. Tako večina evropskih meteoroloških služb svoje napovedi temelji na teh podatkih, hkrati pa je velika ponudba tudi privatnih firm, ki seveda raje uporabijo brezplačne ameriške podatke. A da ne bo pomote: tudi ti podatki so kvalitetni, a niso vedno identični s podatki evropskega centra. Zato ni čudno, da na različnih spletnih straneh najdete povsem drugačne napovedi za isti kraj. Tako se potem začne porajati dvom, ali je to, kar počnemo, znanost ali pa "kar nekaj".
Srednjeročne napovedi, tja do deset dni, pri nas delamo na podlagi izračunov evropskega centra, kratkoročne napovedi pa še z dodatnimi izračuni na podlagi modela Aladin, ki ga je skupaj razvijalo več evropskih držav pod okriljem francoske meteorološke službe.
Aladin je dostopen tudi na internetu.
Da, ker imamo pri objavi teh podatkov bolj proste roke in jih tudi objavljamo na naših straneh. Dvakrat na dan jih obnovimo in za tri dni vnaprej so objavljeni na naših spletnih straneh, tako na strani agencije www.arso.gov.si kot na posebnem vremenskem portalu www.vreme.si, ki smo ga oblikovali v času slovenskega predsedovanja EU.
Ta stran deluje kot biblija za vse vremensko obsedene - ni da ni.
Na njej so prikazani trenutno stanje, vremenska napoved in morebitna opozorila, Meteoalarm, ki je skupen evropski projekt, pa tudi napovedi za več dni, dostopen je arhiv podatkov, razne klimatske analize…
Ampak dejstvo je, da zanesljivost napovedi pada z dolgoročnostjo.
Največji problem meteorologije je, da že trenutnega stanja atmosfere ne poznamo v vseh točkah natančno in vedno operiramo z nekimi približki. Zadnjih deset let tako v meteorologiji velja pravilo, da pri vsaki napovedi izhajamo iz dejstva, da izhodiščnega stanja ne poznamo. Zato napovedi za prihodnje dni z računalniškimi modeli izračunamo ne le enkrat, pač pa večkrat, z nekoliko spremenjenimi začetnimi vrednostmi različnih parametrov, ker, kot rečeno, nismo čisto prepričani, kaj je na začetku. Izračune tako ponovimo tudi petdesetkrat, in kar pride ven, so verjetnostne napovedi, ki se razporedijo na nekem intervalu.
Samo za primer naj vam dam današnjo napoved za soboto (pogovarjala sva se v torek, op.p.): koliko bo temperatura v Ljubljani? Povprečje izračunov kaže, da bo približno 22 stopinj, razpon izračunov pa kaže na možnost temperature med 15 in 31 stopinjami. Gre seveda za skrajne točke, ki jih je mogoče dal le en izračun, operativni izračun, ki upošteva več faktorjev, pa kaže na 20 stopinj. Prognostik se potem, če je napoved oddaljena tri ali štiri dni naprej, odloča kar za srednjo vrednost, ker je v povprečju potem tudi napaka manjša. Če pa pogledamo petek, so ti izračuni že zelo skupaj in lahko s precejšnjo gotovostjo rečemo, da bo okoli 28 stopinj.
Torej nekoliko špekulirate, da si pokrijete hrbet?
Včasih se izračuni za več dni bolj ujemajo med seboj in takrat tudi zbujajo vtis večje zanesljivosti. Kadar pa so razlike velike, smo seveda raje nekoliko bolj previdni. Recimo, za soboto so bile včeraj napovedi še veliko bolj optimistične, čisto zadnja napoved, stara nekaj minut, pa kaže, da bo temperatura še za kakšni dve stopnji nižja.
Sobota izgleda iz ure v uro slabša...
Točno tako.
Se smer, od koder prihaja slabo vreme, v zadnjih letih kaj spreminja? Spomnim se mladosti v Mariboru, ko je veljalo zlato pravilo, da se nevihte vedno privalijo iz Avstrije, da nam Avstrijci zagotavljajo nepretrgan dotok kave in dežja...
Zelo pogosto se nevihte začnejo nad centralnim masivom Visokih Tur in se na poti proti severni Sloveniji samo še krepijo. Ampak težko bi na pamet rekel, ali so nevihte k nam prišle ali pa so pri nas nastale, ker nad severno Slovenijo pogosto nastajajo nove celice. Tako gre kar za "avtohtone" nevihte. Se pa velikokrat zgodi, da nevihta nastane nad Koralpami in potem potuje k nam. Dejstvo je tudi, da se močne nevihte ne gibljejo točno v smeri zračnih tokov, ampak zavijajo malo desno, kar je tudi posledica vrtenja Zemlje.
Za te dolgoročne napovedi sprašujem tudi zato, ker ste resni vremenarji pred desetimi leti novinarje "odganjali", da niste šlogarice, če smo vas spraševali, kakšno poletje ali zima nas čaka. Danes ste pripravljeni ob koncu zime napovedati, da nas čaka toplo, vroče ali pa deževno poletje.
Pa saj je še vedno tako!
Ni tako. Danes vas znajo sprovocirati, da napoveste na primer nadpovprečno toplo poletje.
Se zgodi tudi to, a morate vedeti, da pred desetimi, petnajstimi leti še niso obstajali modeli sezonskih napovedi, ki so danes sicer res bolj eksperimentalni, a obstajajo. Te napovedi najdemo celo na straneh evropskega centra, kar se tiče njihove zanesljivosti, pa je seveda tako, da je še manjša od tiste za desetdnevno napoved, a predvsem zato, ker je atmosfera skrajno nepredvidljiv sistem. Lažje je prognozirati anomalije površinske temperature oceanov, ker imajo precej večjo toplotno kapaciteto in precej večjo toplotno vztrajnost, medtem ko je atmosfera, predvsem v zmernih širinah, kjer je tudi Slovenija, podvržena velikim odklonom zračnih tokov in lahko prodrejo zelo hladne zračne mase iz polarnega kroga ali pa vroče iz subtropskega pasu. In nemogoče je biti za več mesecev vnaprej prepričan, kateri vzorec bo v atmosferi prevladal. Za območja blizu ekvatorja je to bistveno lažje, ker tam ni takih vremenskih oscilacij. Evropa pa je pač takšno območje, kjer dolgoročne napovedi niso najbolj zanesljive.
Če pogledava kakšno konkretno napoved, na primer iz junija, za tromesečje julij, avgust, september, bi človek pričakoval, da se bo videla tista vročina v Rusiji. Pa je, kot vidite, Rusija obarvana belo (pokaže na interaktivnem zemljevidu, op.p.), kar pomeni, da še junija modeli niso predvidevali temperaturne anomalije, so pa predvidevali zelo veliko anomalijo za Španijo. Pa ne vem, da bi letos Španija imela kakšno posebno hudo vročino, vsi pa vemo, da je bil vročinski val v Rusiji dolg in izjemen.
Dolgoročne napovedi torej niso dejavnik, ki bi ga nekdo upošteval pri oblikovanju svoje poslovne politike? Da bi se na primer odločil za investicijo v novo žičnico, ker bo napoved za zimo, da bo dolga, hladna in snežena.
Točnost takih napovedi je bistveno premajhna, da bi lahko na osnovi teh sprejemali strateške odločitve. Seveda bi si vsi želeli, da bi bila napoved tako točna, da bi lahko proizvajalci pijač upoštevali napoved dolgega vročega poletja in okrepili proizvodnjo ali da bi si pred dolgo ostro zimo pripravili večje količine kurjave, a do takšne zanesljivosti je še zelo daleč. Primer te zadnje zime je bil zelo poučen. Angleška meteorološka služba je napovedala dokaj milo zimo na območju Britanskega otočja, kar pa se je kasneje izkazalo za zelo zgrešeno, saj je bila zima precej ostra. Že dolgo niso imeli tako ostre zime in na ta račun so bili deležni toliko kritik, čeprav so prej tri ali štiri sezone zelo dobro napovedali, da so sezonsko napoved umaknili s svojih spletnih strani. Pred tem so bili prav oni najbolj glasni, da je treba javno objavljati vsaj izvlečke teh sezonskih napovedi.
Težko verjamem, da bodo Britanci hladno sprejeli takšno odločitev...
Bomo videli, ampak zdaj objavljajo samo še mesečne izglede, ker se takšna napoved bolj približa zanesljivosti srednjeročnih napovedi.
Če se vrneva k Rusiji. Rusi se radi pohvalijo, da si vreme za parado "zrihtajo", da si lahko lepo vreme kar sami naredijo. Če to drži, ali ni mogoče z vremenom manipulirati tudi v obratno smer, torej da bi človek ustvaril oblake?
Vplivanje na vreme je mogoče, a zelo lokalno omejeno. S posipanjem s hidroskopičnim prahom lahko na nekem manjšem območju razbiješ meglo. To je podoben učinek kot posipanje oblakov, da bi zmanjšali možnost toče, se pravi, vneseš večje število kondenzacijskih jeder, na katera se prilepijo kapljice in padajo na zemljo v obliki dežja. Ampak tudi tu je učinek kratkoročen, saj vlaga iz okolice po kakšnih 15 minutah ponovno zapolni ta prostor. Za manjše območje, za krajši čas pa je to seveda mogoče narediti.
Tisto, kar smo lani brali v medijih - pa še vedno ne vem, ali je bilo res ali pa je šlo le za raco -, da je moskovski župan obljubljal, da bo "urihtal" stvari tako, da bo snežilo le v okolici Moskve, ne pa tudi nad njo, to je pa primer čistega pozerstva. Če ste spremljali potek te zime, ste lahko ugotovili, da so imeli prav v Moskvi letos ogromno težav s snegom.
Ampak tudi Američani imajo program HAARP, ki se igra prav z vremenom. Menda celo uspešno.
Ne vem, če to drži. Veste, na internetu lahko preberete marsikaj, kar že meji na teorijo zarote. Tako smo lahko prebrali, da vnašajo v višje sloje atmosfere neka drobna zrcalca, ki naj bi odbijala sončno sevanje in posledično zmanjšala dotok energije Sonca ter s tem blažila učinek tople grede. Vendar, v tem naravnem vremenskem stroju je ogromno energije in z lokalnimi posegi se ne da doseči globalnih učinkov, enostavno gre za prevelike procese.
Običajno se človeštvu takšni posegi v naravne tokove vrnejo kot bumerang.
Tudi to je res. Pojavila se je celo ideja, da bi oceane popršili z neko snovjo, ki bi zmanjšala površinsko temperaturo, in tako preprečili nastajanje orkanov. Ampak, kot ugotavljate tudi sami, z delovanjem v tako velikem obsegu lahko stvari samo še poslabšamo.
Temperature se v zadnjih letih dvigujejo nad dolgoletna povprečja. V Sloveniji menda za 1,5 stopinje Celzija glede na povprečje 1961-1990.
Izračuni evropskega centra spremljajo spremembe zadnjih štirideset let, tako nad kopnim delom severne hemisfere kot temperature globalno. Kljub temu da temperature z leti nekoliko oscilirajo, lahko tudi slepec vidi, da je krivulja usmerjena navzgor. Se pravi, opazen je splošen trend naraščanja temperature zraka, tako kot globalno kot še posebej nad kopnimi predeli severne poloble. Seveda so možni tudi negativni odkloni, a so v zadnjih 15 letih ti odkloni majhni in redki. Težko pa govorimo o resnih klimatskih scenarijih za petdeset ali sto let vnaprej.
Govorimo o petdesetletnem povprečju, pri čemer je petdeset let v življenju Zemlje ništrc, izjemno kratko obdobje.
To je res, a v življenju človeka je to veliko.
1,2 stopinje Celzija v petih desetletjih na človeka res nima velikega vpliva, razlike pravzaprav niti ne čutimo.
No, to je res. A če za primer vzamemo letošnje poletje, se bo to izkazalo kot eno tako zelo povprečno poletje glede na povprečje zadnjih deset let - in to si večina ljudi še zapomni, kaj je bilo pred štiridesetimi leti, pa se niti najstarejši ne spomnijo več. To kaže, da se zelo hitro prilagajamo na klimatske spremembe. Kar se tiče vpliva na ugodje, pa je ta temperaturna razlika verjetno res zanemarljiva, večja težava so vročinski valovi. V Moskvi na primer je bilo letos kar 33 zaporednih dni, ko je temperatura presegala 30 stopinj.
Tako izrazitega vročinskega vala pri nas skoraj ne pomnimo, razen morda leta 2003 na Primorskem. Sicer pa smo imeli v Ljubljani letos najbolj izrazit vročinski val sredi julija, ko je bilo osem zaporednih dni nad 30 stopinj, pa smo bili že kar siti vročine. Letošnji julij je drugi najtoplejši v zadnjih stotih letih, poletje pa med prvimi desetimi najtoplejšimi. A ljudi ta visoka temperatura niti ne moti več, če ni ekstremna. Pri tem moramo upoštevati tudi, da se te temperature primerjajo s povprečjem 1961-1990; če bi jih primerjali s povprečjem 2000-2009, bi ugotovili, da so letošnje temperature celo nekoliko nižje od povprečja.
Pojavljajo se tudi teorije, da za globalno segrevanje ni toliko odgovoren človek, kot je "odgovorno" Sonce s svojim obsevanjem. Pristajate na teorijo, da so izpusti CO 2 zanemarljiv dejavnik segrevanja ozračja?
To sicer ni moje specialno področje, ampak v meteorološki srenji še vedno velja prepričanje, da je človekov vpliv zaznaven. Ni pa izključno človekov vpliv, zagotovo so prisotni še drugi cikli, kot je enajstletni Sončev cikel, tukaj je še dogajanje v notranjosti Zemlje, pa vulkanske erupcije in morda tudi drugi vplivi, ki jih še ne poznamo.
Ste pa pozimi, ko je bilo tisto zelo hladno obdobje, zanesljivo dobili kakšen odziv javnosti, češ, o kakšnem globalnem ogrevanju govorite, ko pa je zunaj 12 pod ničlo...
Komentarje ljudi vedno dobimo. Ko je nekaj dni mrzlo, jih zanima, kdaj bo že konec mraza, če je toplo, jih zanima, zakaj ni zime... In smo spet pri povprečjih: glede na referenčno obdobje 1961-1990 je bila letošnja zima celo nekoliko toplejša, je pa bila res kar za celo stopinjo hladnejša od povprečja zadnjih deset let, ki so ljudem precej bolj sveža v spominu.
Vas je že kdaj kdo poskušal tožiti zaradi napačne vremenske napovedi?
Ne. Slišimo pa od kolegov iz tujine, da so postali bolj previdni, ker je treba ljudi neprestano opozarjati, da gre za napoved, za katero ni gotovosti, da se bo uresničila. To je podobno, kot bi tožili ekonomiste, ker napovejo dvoodstotno gospodarsko rast, potem pa čez en mesec svojo napoved korigirajo, ker pridejo do novih podatkov. In podobno je v meteorologiji - napoved za daljše obdobje je vedno manj zanesljiva kot napoved za krajše obdobje, zato tistim, ki jih vreme bolj "prizadene", svetujemo, naj se o vremenu pozanimajo, ko bo ciljni dan bliže in bo zato napoved bolj zanesljiva.
Večje procese, kot je na primer gibanje ciklonov in anticiklonov, lahko z veliko zanesljivostjo napovemo tudi en teden vnaprej, pojavov, kot je nastanek neviht, pa se tudi uro vnaprej ne da napovedati. Možnost nastanka neviht na nekem širšem območju že, ne pa natančne lokacije.
Torej je meteorologija nekje vmes med eksaktno znanostjo in vedeževalstvom?
Veste, kaos je tukaj dejansko prisoten. To je tako, kot če vzamete liste papirja in jih mečete z višine. Vsak bo letel po svoje, čeprav imajo vsi enake pogoje! In tako je tudi pri napovedovanju vremena. Ukvarjamo se z intervali verjetnosti, ki so lahko višji ali nižji. Tako za danes (torek, op.p.) kaže, da bo v Ljubljani vreme zdržalo do večera, v prvi polovici noči se že kaže velika verjetnost za padavine, še večja pa je v jutranjih urah jutrišnjega dne (kar se je tudi res zgodilo, op.p.). V četrtek pa je verjetnost, da bo suho vreme, skoraj stoodstotna, in to za celotno Slovenijo. Tako da če potrebujete suh dan za kakšno opravilo - četrtek je dan za vas. Ne v petek in ne v soboto, za četrtek pa si upamo trditi, da bo suho.
Si upate staviti vašo plačo za to napoved?
(Najprej ponudi roko, nato jo umakne in se nasmehne.) No, ponavadi so naše stave bolj simbolične, jih pa občasno tudi sklepamo. Konkretno sva včeraj s kolegom sklenila stavo, ali bo v avgustu še čez 30 stopinj v Ljubljani ali ne. Če pogledamo današnjo napoved do konca meseca, bi se lahko v petek približala tej vrednosti, a do konca meseca temperatura ne bo več dosegla 30 stopinj.
Koliko pa še držijo ljudske vremenske napovedi?
Na to se žal ne moremo preveč zanašati, čeprav je tudi tam v ozadju takšna "ljudska" statistika. Ampak če bi ta držala, bi si bili letni časi iz leta v leto zelo podobni, pa si niso. Mi na te ljudske modrosti gledamo bolj kot na začimbo v vremenskem loncu, ki na hranilno vrednost ne vpliva kaj dosti. Lokalni vremenski znaki, ko ima na primer kakšen vrh oblačno kapo, znajo biti precej bolj natančni, vsekakor bolj kot vremenski svetniki. Dobri poznavalci lokalnega okolja si lahko kar zanesljivo napovejo vreme vsaj za tisti dan.
Naša najbolj pogosta stranka v poletnih mesecih so tako na primer kmetje, ki si najprej ogledajo v medijih ali na internetu napoved, potem pa še pokličejo, da se prepričajo, kakšno bo zares vreme oziroma kakšna je verjetnost padavin za tri dni skupaj.
Kje ste potem večja zvezda, na vasi ali v mestu?
Ker ne živim več v Ljubljani, so me prišli tudi že gasilci vprašat, kaj si mislim glede termina za gasilsko veselico, pa si upam trditi, da jih nisem ravno pretirano razočaral.
Koliko pa mislite, da vam ljudje verjamejo, ko zvečer na televiziji napoveste vreme? Včasih je veljala šala, da je zagotovilo lepega vremena, če gre Miran Trontelj od doma z dežnikom.
Devetkrat napovemo prav, desetič se zmotimo, in seveda je tista zmota precej bolj na očeh.
Mislite, da verjamejo bolj vam ali Danici Lovenjak?
Iz pogovorov z ljudmi lahko rečem, da smo morda malo bolj dolgočasni v svojem nastopu, ampak ljudje še vedno znajo ceniti to, da stojimo za informacijo, ki jo podamo, in da skušamo včasih tudi pojasniti, zakaj naša napoved ni najbolj zanesljiva. Drug pristop je pač ta, da angažiraš mlade, simpatične, zapeljive voditeljice in si na ta račun dviguješ gledanost...
Ko na koncu napovedi v bistvu ne vemo, kaj je napovedovala, ker smo bolj površno poslušali...
Tako, ja. Ker ne veš več, ali je vsebina v ospredju ali kaj drugega. Nimam pa do teh napovedovalk in napovedovalcev vremena nikakršnih zamer, da ne bo pomote.
