Biometeorologija se pri nas šele dobro uveljavlja in ne gre le za biovremenske napovedi, kot si na splošno predstavljamo.
"Biometeorologija človeka je zelo široko področje, ki vključuje tudi to, kako zasnovati ljudem prijazne stavbe in mesta, kam naj bodo stavbe in nove soseske postavljene, kam bi postavili tovarne, kje speljali prometnice, kakšna naj bo orientacija stavb, orientacija in velikost oken, kakšno naj bo senčenje, razmerje med zelenimi in pozidanimi površinami, prezračevanje notranjih prostorov..."
Urbanisti dandanes, ko se gradi vsevprek, priporočil vaše stroke ne upoštevajo prav veliko…
"Ko sem pred dobrimi tridesetimi leti začela delati na tem področju, je bilo zanimanja bistveno več kot danes. Morda mislimo, da sta bolj pomembni tehnološka ali finančna rešitev, manj pa, kaj naredimo sami zase in za svoje počutje. Agrometeorologija ima daljšo tradicijo in neprimerljivo več ljudi se ukvarja z vplivom vremena na rastline kot pa na ljudi. Razumemo, da hočemo imeti večji pridelek, da bi se ukvarjali s tem, da bo ljudem udobneje in kako preprečiti težave, ki lahko zaradi vremena nastanejo, za to pa nekako kar ni pravega posluha. Naši predniki so bolje razumeli, da so odvisni od narave."
Kje je tu odgovornost države, lokalnih skupnosti?
"Težko je razumeti, da ljudje dobijo gradbena dovoljenja na poplavno ogroženih in območjih, ki jih ogrožajo plazovi... Velja prepričanje, da je prilagajanje predvsem stvar lokalnih skupnosti, s čimer se sicer strinjam, vendar so naše občine večinoma premajhne, da bi imele dovolj denarja, znanja in strokovnjakov, ki bi jim omogočili, da bi se s spremembami podnebja pravilno in učinkovito spopadali. Pomembno je tudi usklajevanje med občinami. Morali bi delati usklajeno na vseh ravneh odločanja in sprejemati premišljene kompromise. Stavbe, ceste, mostove, jezove gradimo za več desetletij... "
(Več v tiskani izdaji Nedeljskega)