245 evrov za osmošolca
"Gneča je. Še posebno zdaj, ko so se mnogi vrnili z dopustov. Kupci v povprečju pri nas pustijo 150 evrov," nam je ob prihodu v eno od ljubljanskih knjigarn povedala prodajalka, ki dela na oddelku z učbeniki in delovnimi zvezki. Mati otroka, ki bo letos prvič prestopil osnovnošolski prag, je za učbenik, pet delovnih zvezkov in druge potrebščine (brez šolske torbe) porabila 160 evrov. Šolski nakupi še bolj prizadenejo starše, ki imajo več kot enega šoloobveznega otroka. Čeprav bo družina z dvema otrokoma izkoristila tudi učbeniški sklad, bo letos za vse nakupe porabila okoli 500 evrov. "Za sina, ki gre zdaj v osmi razred, sem za učbenike in delovne zvezke porabil okoli 245 evrov. Lani smo prišli ceneje skozi," nam je povedal Andraž Glavič, ki smo ga srečali v ljubljanski knjigarni Konzorcij. Čeprav imajo osnovnošolci na voljo učbenike iz učbeniškega sklada, se Glavič za to ugodnost ni odločil, ker meni, da je sklad namenjen predvsem socialno šibkejšim družinam. Po podatkih šolskega ministrstva učbeniške sklade, ki so za osnovne šole sicer obvezni, uporabljajo skorajda vsi osnovnošolci (98 odstotkov).
Kot še opozarja oče bodočega osmošolca, mora sinu vsako šolsko leto kupiti več učbenikov in delovnih zvezkov, čeprav nekatere, ki jih sicer učitelji predpišejo kot obvezno gradivo, na koncu redko kdaj uporabijo. "Bojimo se, da kupujemo neuporaben material. Večkrat se zgodi, da se snov, ki se jo učijo pri pouku, razlikuje od tiste v učbenikih," je dodal. Da je tako, nam je potrdila tudi mati, ki je želela ostati anonimna. Kot nam je zaupala, je dobila njena hčerka lani na eni od ljubljanskih osnovnih šol navodilo, naj doma s pomočjo staršev reši delovni zvezek do konca, nato pa bodo rešitve pregledali skupaj pri pouku. Med drugim je še opozorila, da je sporno predvsem to, da jih te šole glede razpisanih šolskih potrebščin pošljejo v natančno določene trgovine, kjer lahko najdejo razpisan material. Podobno se dogaja z blagovnimi znamkami, saj mora imeti učenec na primer voščenke natančno določenega proizvajalca. Da ne gre za navodila, po katerih bi starši lahko nabavili za otroka najboljše in cenovno najprimernejše izdelke, dokazujejo seznami, ki se od šole do šole razlikujejo. Zaradi takšnih določil lahko postanejo tudi humanitarne akcije brezpredmetne. Donatorji, ki dobronamerno položijo določene potrebščine v vozičke, namreč ne morejo pomagati socialno šibkejšim družinam, če ima otrok na seznamu izdelke natančno določenih proizvajalcev. "Na koncu sploh ne pogledaš, kolikšen je znesek za razpisan material, saj ga moraš otroku tako ali drugače priskrbeti," še dodaja mati ljubljanske osnovnošolke, ki je letos - čeprav še ni kupila vsega, kar določa njen seznam - že porabila sto evrov. Pričakuje, da bo za letošnje šolske nakupe porabila okoli 200 evrov. Glavič, ki se mu ni treba ukvarjati s podobnimi zahtevami učiteljev, svetuje, da so na primer zvezki cenovno še posebno ugodni pri večjih trgovcih, ki ponujajo potrebščine po akcijskih cenah. "Posamezna gradiva izbirajo učitelji in ti so pri izboru avtonomni. Eden od naših temeljnih ciljev je do konca mandata zmanjšati obremenitev učencev, staršev in šol za približno dvajset odstotkov. S tem želimo doseči večjo kakovost pridobljenega znanja in zmanjšati finančno obremenitev za starše. Namen ni za vsako ceno spremeniti učnih načrtov, temveč preveriti, ali je res vsa učna snov primerna in potrebna," so nam sporočili s šolskega ministrstva.
90 odstotkov srednjih šol z učbeniškim skladom
Da je učni načrt tako v osnovnih kot tudi srednjih šolah preobsežen, zaradi česar je tudi strošek razpisanega gradiva za mnoge starše preveliko finančno breme, se strinjata tudi Klara in Lina, ki bosta septembra prvič prestopili gimnazijski prag. "Ker nekaterih učbenikov skorajda nismo uporabljali, sva si jih raje izposodili od prijateljev iz višjih razredov oziroma letnikov. Predšolski nakupi nama predstavljajo velik strošek," pravita bodoči ljubljanski gimnazijki. Lina je letos za šolske potrebščine porabila okoli 30 evrov, ko pa bo nabavila še vse predpisano gradivo, pravi, da se bo strošek povečal nad sto evrov.
Učbeniški skladi so sicer na voljo tudi na srednjih šolah, vendar ljubljanski najstnici pravita, da moraš biti dovolj hiter, da si zagotoviš to ugodnost. Dijaki plačajo za izposojene učbenike izposojevalnino, ki lahko znaša največ tretjino nabavne cene učbenika glede na pravilnik o upravljanju učbeniških skladov. "Znesek izposojevalnine je enak za vse dijake, razen za tiste, ki jih ravnatelj določi s pisnim sklepom, da so zaradi socialnega položaja lahko delno ali v celoti oproščeni plačila izposojevalnine," pravijo na šolskem ministrstvu. Učbeniški sklad v srednjih šolah ni obvezen, kljub temu pa z njim razpolaga več kot 90 odstotkov šol.
