"Skrajni čas je, da se agonija delavcev konča in najhitreje se bo končala na način, da gre podjetje v stečaj," je Radićeva poudarila na današnji novinarski konferenci v Ljubljani. Zagotovila je, da bo država, ki ima prek Posebne družbe za podjetniško svetovanje (PDP) v Vegradu 29-odstotni lastniški delež, poskrbela za brezposelne, ki bodo lahko začeli koristiti vse oblike socialne pomoči in drugih pomoči, ki jih lahko nudi država.

Sicer pa je družba PDP od pridobitve lastniškega deleža v Vegradu decembra lani skupaj z bankami in največjim lastnikom vodila aktivnosti za rešitev velenjske družbe in svojega deleža. Kot poudarja izvršni direktor PDP Matej Golob Matzele, pa nastale situacije niso mogli preprečiti, saj za to niso imeli ustreznih mehanizmov.

Golob Matzele je zatrdil, da je bil namen PDP aktivno upravljanje z naložbo v Vegrad. Prvi sestanek z vodstvom družbe so opravili že decembra lani, ko so dosegli imenovati svojega predstavnika, Klemna Boštjančiča, v nadzorni svet. Januarja je sledilo še nekaj sestankov z Vegradom, na katerih so bili seznanjeni, da je likvidnostna situacija v družbi zahtevna.

Januarja je uprava Vegrada izrazila interes, da PDP kot manjšinski lastnik družbi zagotovi poroštvo za pridobivanje virov financiranja pri bankah, a to ni bilo mogoče zaradi nejasnega stanja v družbi in ker bi to lahko pomenilo državno pomoč. Kljub temu se je PDP, tako Golob Matzele, lotila preverjanja, ali Vegrad izpolnjuje pogoje za pridobitev državne pomoči, vmes pa je prišlo do blokade transakcijskih računov družbe, zato taka pomoč ni bila mogoča.

V začetku marca je PDP skupaj z NLB, Hypo banko in Hypo Leasingom pripravila pogoje za sodelovanje pri ukrepih prestrukturiranja Vegrada. Ključni pogoj je bila razdolžitev družbe v smislu prestrukturiranja dolga do dobaviteljev (ali odpis ali konverzija ali reprogram dolgov). Zahtevali so tudi pripravo programa prodaje poslovno nepotrebnega premoženja, izvedbo kadrovskega prestrukturiranja in pridobitev čim več novih projektov.

Ker zagotovil Vegrada, da je pripravljen izpolniti omenjene pogoje ni bilo, je PDP skupaj z NLB, Hypo banko in Hypo Leasingom ter upravo Vegrada in največjim lastnikom aprila podpisal sporazum o medsebojnih pravicah in obveznostih v zvezi z ukrepi finančnega in poslovnega prestrukturiranja. Na podlagi tega sporazuma naj bi Vegrad do konca junija pridobil zaveze dobaviteljev za odpis, konverzijo in reprogram dolgov, pa tudi pripravil natančen načrt prodaje nepotrebnega premoženja. PDP je izrazil tudi pripravljenost za dokapitalizacijo v sorazmernem lastniškem deležu.

Kot je pojasnil Golob Matzele, konec junija pretežni del teh zahtev ni bil izpolnjen. Še več; družba PDP je bila prek medijev obveščena, da je Vegrad v vmesnem času brez vednosti nadzornikov in ostalih manjšinskih lastnikov določene družbe celo prenesel na družbo pooblaščenko. "To stanje je bilo kasneje povrnjeno, a je to jasno kazalo na odnos družbe do manjšinskega lastnika," je zatrdil Golob Matzele.

Nastala situacija je po besedah Radićeve in Goloba Matzeleja tudi posledica neodgovornega ravnanja uprave Vegrada, ki jo vodi Hilda Tovšak. Ta je namreč prikrivala podatke o poslovanju družbe. Radićeva za zdaj ne želi napovedovati morebitnih odškodninskih tožb. Nekaj kazenskih ovadb v zvezi z Vegradom je bilo po njenih besedah sicer že vloženih, če bodo potrebne še kakšne, bodo to tudi storili, je zatrdila.

Tovšakova je zdaj skladno z zakonom dolžna pripraviti finančni načrt prestrukturiranja Vegrada, ki naj bi ga v ponedeljek obravnaval nadzorni svet. Golob Matzele ni želel ugibati, kaj bo načrt vseboval.

Radićeva je poudarila, da država Vegrada, ki je zasebno podjetje, ne rešuje; Vegrad bo najverjetneje šel v stečaj, lastnik pa bo prevzel njegove posledice. Radićeva ne izključuje, da bo država tako kot v primeru Mure svoj delež prenesla na novo družbo, a je za takšne napovedi po njenih besedah še prezgodaj.

Čater: Prisilna poravnava v Vegradu je zavlačevanje, razen če Tovšakovi bog v 'kufru' ne prinese denarja

Sindikat v gradbenem podjetju Vegrad, ki je v četrtek uradno objavilo insolventnost, se zavzema za čimprejšnjo uvedbo stečajnega postopka. Le tako bodo lahko namreč delavci uveljavili svoje pravice, meni Srečko Čater, predstavnik celjske območne Zveze svobodnih sindikatov Slovenije, v okviru katere deluje sindikat v Vegradu.

"Insolventnost smo pričakovali. V sindikatu se zavzemamo, da se čim prej imenuje stečajni upravitelj, saj lahko delavci le prek stečaja uveljavijo svoje pravice," je danes za STA dejal Čater.

Po njegovem mnenju pomeni prisilna poravnava zavlačevanje, "razen če direktorici Vegrada Hildi Tovšak bog v 'kufru' ne prinese denarja". Treba je uvesti stečaj in poiskati ustrezno osebo z drugo vizijo, ki bi nadaljevala posle Vegrada in ponovno zaposlila njegove delavce, je prepričan. "Nihče ni nor, da bi vso gradbeno mehanizacijo Vegrada pokopal pod zemljo," še meni Čater.

Uprava Vegrada je v četrtek na podlagi polletnega poročila o poslovanju, ki izkazuje negativni kapital, ugotovila, da je podjetje insolventno. Direktorica Tovšakova je zagotovila, da bo v postopku insolventnosti vse upnike družbe enakopravno obravnavala, prav tako bo uprava za odpravo insolventnosti zagotovila izvedbo ustreznih ukrepov, ki so v njeni pristojnosti.

Pripravili bodo poročilo o ukrepih finančnega prestrukturiranja skladno z določili zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju ter ga v zakonskem roku predložili v presojo nadzornemu svetu družbe.

Za četrtek je bila sklicana tudi seja nadzornega sveta Vegrada, ki pa je zaradi nesklepčnosti ni bilo, saj sta bila dva člana na dopustu. Predsednik nadzornega sveta Klemen Boštjančič je novo sejo sklical za ponedeljek, na njej bodo po njegovih pričakovanjih poleg polletnega poročila obravnavali tudi omenjeno poročilo o finančnem prestrukturiranju Vegrada. Ta naj bi sicer imel po neuradnih podatkih okoli pol milijarde evrov dolgov.

Damijan: Morebitna prisilna poravnava Vegrada izjemno težavna

Ekonomist Jože P. Damijan kot najverjetnejši scenarij za Vegrad, ki je v četrtek razglasil insolventnost, omenja poskus prisilne poravnave med družbo in upniki. A bo morebitna prisilna poravnava po njegovih besedah izjemno težavna, saj družba nima veliko sklenjenih pogodb za nove gradbene projekte. Bolj verjeten je zato stečaj.

Kot je Damijan danes pojasnil za STA, je prisilna poravnava načeloma boljša možnost, saj omogoča preživetje podjetja, a bi bila smiselna, če bi imel Vegrad sklenjene pogodbe za nove gradbene projekte. "Ker pa teh nima veliko, je tudi prisilna poravnava praktično brezpredmetna. Bolj verjeten je zato stečaj podjetja," ocenjuje Damijan in dodaja, da bo na pogorišču Vegrada verjetno nastalo nekaj manjših gradbenih podjetij.

V primeru stečaja se bodo po Damijanovih besedah upniki poplačali v odvisnosti od vrednosti premoženja Vegrada glede na njegove obveznosti ter v odvisnosti od prednostne vrste terjatev. Najprej se bodo reševale banke, pri katerih ima Vegrad zastavljeno svoje premoženje, podizvajalci pa šele po tem, ko bodo banke poplačane.

Najslabše jo bodo odnesli delavci

Najslabše jo bodo odnesli zaposleni v Vegradu, navaja Damijan. "Vprašanje je, če bodo dobili plačane zaostale plače. Da ne govorimo o neplačanih socialnih prispevkih, že odtegnjenih kreditnih obrokih zaposlenih, vendar ne nakazanih bankam itd.," dodaja.

V primeru stečaja je po Damijanovih besedah situacija za zaposlene huda, se pa zanje vsaj končuje sedanja agonija in bodo v primeru stečaja lahko deležni socialnega varstva s strani države in upravičeni do nadomestil za brezposelne. "Za mnoge izmed njih se bo finančna situacija tako vsaj kratkoročno izboljšala," meni.

Za gradbeno panogo stečaj Vegrada po Damijanovih pojasnilih pomeni zgolj nujno prilagoditev navzdol normalnemu deležu v bruto domačem proizvodu, ki ga je gradbena panoga imela pred letom 2007, torej pred visoko konjunkturo in pred nepremičninskim balonom.

"Podobnih stečajev gradbenih podjetij je bilo že nekaj in še nekaj jih bo. Bolj pomembno je, kako bo stečaj Vegrada vplival na vrednost nepremičnin, saj bodo banke morale začeti odprodajati novozgrajena Vegradova stanovanja. Podobno tudi drugi upniki (podizvajalci), ki so ta stanovanja dobili kot kompenzacije za neplačana dela s strani Vegrada. Mogoče je pričakovati pomemben vpliv na znižanje cen novih stanovanj v Ljubljani, predvsem tistih v cenovnem razredu od 2000 do 3000 evrov na kvadratni meter," je še pojasnil.

V Velenju pomoč Vegradovim delavcem

Velenjski Rdeči križ delavcem družbe Vegrad, ki je insolventna, deli pakete hrane in pralnega praška, delavci pa lahko vsak dan med 15. in 18. uro v velenjski javni kuhinji dobijo topel obrok. Poleg tega lahko na občino podajo vlogo za enkratno izredno denarno pomoč, so povedali na velenjski občini.

V javni kuhinji dnevno razdelijo obroke okoli 180 delavcem, so za STA povedali na občini, kjer bodo imeli v sredo na temo Vegrada tudi novinarsko konferenco.

Delavci - za Vegrad po neuradnih podatkih dela okoli 1100 delavcev - lahko na občino podajo tudi vlogo za enkratno izredno denarno pomoč. Posameznik lahko dobi 115 evrov, za dve odrasli osebi je pomoč 195 evrov, tričlanska družina lahko prejme 229 evrov, štiričlanska 264 evrov, petčlanska pa 298 evrov. Enostarševska družina z enim otrokom je upravičena so 184 evrov, enostarševska družina z dvema otrokoma 218 evrov, enostarševska družina s tremi otroci pa 252 evrov.

Občina tudi še vedno zbira podatke o šoloobveznih otrocih iz družin Vegradovih delavcev, da jim bo s potrebščinami pomagala ob začetku šolskega leta. Z Mladinsko knjigo Velenje so se dogovorili, da bodo upravičenci lahko prevzeli šolske potrebščine v vrednosti 50 evrov na otroka. Pakete s šolskimi potrebščinami, prilagojene stopnji šolanja, upravičencem deli tudi Karitas.

V zadnjih dveh mesecih je sicer po brezplačne pravne nasvete na velenjsko občino prišlo več kot 60 delavcev Vegrada, na občini pa napovedujejo, da bodo storitev pravnega svetovanja po potrebi okrepili še s sodelavkami občinske pravne službe.