Tako je pokazal strokovni nadzor zbornice zdravstvene in babiške nege Slovenije v ljubljanskem zdravstvenem domu. Osnovna težava je bila ravno v postopkih in navodilih, pa tudi v tem, da zdravstveni tehniki ne bi smeli presojati o nujnosti primerov v postopkih triaže, ugotavljajo v zbornici. Poleg tega pacientom ob sprejemu v urgentnih ambulantah ne bi smeli razlagati o samoplačništvu zaradi neurejenega zavarovanja, so opozorili v zbornici. O morebitnem samoplačništvu zaradi "nenujnosti" naj odloča zdravnik po obravnavi pacienta, so poudarili.
Le leto dni izkušenj in nedorečene poti
"Za prepoznavo nujnega stanja je treba poleg vizualne ocene napraviti tudi ustrezne meritve vitalnih funkcij in se ob odstopanjih nemudoma posvetovati z zdravnikom, ki je edini kompetenten za postopke triaže," ugotavljajo v zbornici zdravstvene in babiške nege. Kot pravijo, je treba jasno opredeliti, kakšno naj bo prvo ocenjevanje zdravstvenega stanja pacienta ob sprejemu. Vprašljivo je, če bi bil v primeru pokojnega Ferita Saitija izid zdravstvene obravnave lahko drugačen, dodajajo v zbornici. Kljub temu pa predvidevajo, da bi dovolj usposobljen in izkušen zaposleni prek dodatnih vprašanj v tem primeru morda lahko prepoznal nujno stanje.
"Individualni vidik zdravstvenega tehnika je bil v tem primeru za težavami sistema in organizacije dela v Zdravstvenem domu Ljubljana. Šlo je za to, da so zdravstvenega tehnika namestili k sprejemu pacientov, imel pa je komaj eno leto izkušenj. Zdravstvenemu tehniku, pa tudi drugim zaposlenim v zdravstveni negi, smo sicer naložili dodatno izobraževanje, a problem so bile nedorečene poti ob sprejemu pacienta," je poudarila predsednica zbornice zdravstvene in babiške nege Darinka Klemenc. O nujnosti pomoči pri pacientih bi smele presojati samo posebej usposobljene diplomirane medicinske sestre, ki bi imele vsaj dve leti delovnih izkušenj, je poudarila Klemenčeva, ljubljanski zdravstveni dom pa potrebuje tudi glavno medicinsko sestro. Klemenčeva se je zavzela tudi za to, da bi bila kadrovska sestava zaposlenih zdravstvenega doma, ki delajo na nujni medicinski pomoči, bolj stalna. Zdaj zaposleni v zdravstveni negi namreč prehajajo med "urgenco" in posameznimi enotami ljubljanskega zdravstvenega doma.
O problemih zavarovanja šele po pregledu
V Zdravstvenem domu Ljubljana so se odločili, da pacientov o možnosti samoplačništva ob neurejenem zavarovanju ne bodo več seznanjali takoj ob vstopu. "Informiranje o morebitnih problemih zavarovanja in možnosti samoplačništva smo prenesli v fazo obiska po pregledu pacienta, o čemer pacienta obvesti zdravnik sam," so pojasnili. Kljub temu zatrjujejo, da so tudi do zdaj ravnali v skladu z zakonodajo.
"Postopke pri sprejemu pacientov je možno dopolniti v primeru spremembe prostorske ureditve, ki bo omogočala obsežnejšo obravnavo pacienta. Sedanji prostorski pogoji do določene mere omejujejo takšen način obravnave," so poudarili v zdravstvenem domu. Potrebovali bi prostor za triažo ali dva takšna prostora, za splošno nujno pomoč in za internistično prvo pomoč, ki spada pod UKC Ljubljana. Skupaj z UKC Ljubljana namerava zdravstveni dom na urgentnem bloku začasno urediti triažni prostor, čakajo pa še na potrebne dokumente, ki jih bo izdalo ministrstvo za zdravje. Stalen prostor za triažo bodo pridobili z dokončno izgradnjo nove urgence (objekta DTS-sever), so še napovedali v Zdravstvenem domu Ljubljana.
