Po Družijanićevih besedah bodo dopisništvo v Beogradu zaprli nekoliko kasneje zaradi tehničnih razlogov. Večkrat je poudaril, da gre za začasne rešitve ter da nameravajo dopisništvi vnovič odpreti, ko bodo to dovoljevale finančne okoliščine.
Na poročanje nekaterih hrvaških medijev, da namerava HRT do konca leta odpustiti od 600 od 3500 zaposlenih, je Družijanić odgovoril, da gre za ocene novinarjev in ne za uradne podatke. Spomnil je na besede v.d. direktorja HRT Josipa Popovca, da naj bi pri delavcih, ki jim grozi odpoved, šlo predvsem za zaposlene v administraciji in tehničnem delu.
Na HRT sicer res načrtujejo prestrukturiranje in spremembe zagotovo bodo, je potrdil Družijanić. O konkretnih številkah pa je še prezgodaj govoriti, ker postopek izdelave načrta sprememb na javnem medijskem servisu še poteka, je pojasnil. BBC je namreč pred leti izdelal načrt, po katerem bi za obseg programov, ki jih proizvaja HRT, zadostovalo 1500 zaposlenih.
Stanje na HRT je problematično tudi zato, ker razdeljeni programski svet ni uspel izbrati novega direktorja niti po štirih javnih razpisih in je v.d. direktorja Popovac na položaju že več kot pol leta. Poleg tega je svet v začetku julija za direktorico programa Hrvaške televizije (HTV) imenoval Hloverko Novak Srzić, ki jo je nekaj mesecev prej zaradi nezadovoljstva z njenim delom odstavil s položaja urednice informativnega programa HTV.
Izbira nove direktorice programa je izzvala številne odmeve, tudi v političnih krogih. Opozicija opozarja, da je Novak Srzićeva blizu vladajoči HDZ ter da želi imeti premierka Jadranka Kosor - bivša novinarka hrvaškega radia - nadzor nad informativnim programom javne televizije.
Na poletni seji sabora so sicer poslanci v drugo branje poslali spremembe zakona o HRT, ki predvidevajo tudi znižanje naročnine in skrajšanje časa za oglaševanje na javni televiziji. V drugo branje so poslali tudi novi zakon o HTV. Obenem so poslanci zavrnili poročilo o poslovanju HRT v prejšnjem letu. Razplet dogajanja na HRT gre pričakovati jeseni.
