"Starši pa vedo, kaj to pomeni. Če si bodo to njihovi otroci želeli, jim bodo morali pomagati, saj to ne pomeni le študija, kjer naredimo za otroke maksimalno že zdaj, ampak pomeni tudi, da bodo morali otroci v tujino na izmenjave, prakso, da bodo morali tam opravljati študij v okviru programov dvojnih ali skupnih diplom. Starši jim bodo morali financirati dodatne stroške v zvezi s tem, pa tudi stroške posebnih tečajev v tujini in še kaj," je pojasnil.

Samo če bomo ravnali tako, bomo lahko imeli v daljšem obdobju višji BDP in si bomo lahko privoščili kaj več, meni Mramor in dodaja, da naše varčevanje pomeni investicije v gospodarstvo, nalaganje v otroke pa boljšo prihodnost. S tem se je po Mramorjevih besedah treba sprijazniti: "Ko se sprijazniš in prilagodiš, lahko živiš ravno tako dobro."

Glede plač v javnem sektorju je Mramor sicer mnenja, da bi morala vlada, takoj ko je prevzela oblast, povedati, da uskladitve plač ne bo. "Zdaj pač plačujemo račun za nazaj, ker smo si v času najhujše krize namesto znižanja privoščili precejšnje povečanje plač v javnem sektorju, čeprav možnosti ni bilo. Ne moreš hkrati s 7,8-odstotnim padcem BDP plače v javnem sektorju dvigniti za 8,5 odstotka. To se je lani zgodilo," je dejal.

In sedaj je popravek po njegovih besedah nujen, čeprav je popravek možen predvsem za naprej, izredno težko pa bo popravljati za nazaj, ker smo se za izplačilo tega povišanja plač že tudi zadolžili. Določen del povečanja zadolžitve države z 22,6 odstotka BDP v letu 2008 na približno 42 odstotkov konec letošnjega leta gre namreč na račun tega.

Vladi Boruta Pahorja očita predvsem to, da je premalo premočrtna in da je precejkrat preveč populistična. "Sam imam včasih občutek, da se posveča trenutno več pozornosti kavicam, kosilom in drugim malenkostim kot javnofinančnim ravnovesjem države, četudi so ta hip prihodki prenizki, odhodki pa previsoki," je povedal.

Dodal je, da v tej zelo ostri krizi najbolj povečujejo bruto domači proizvod investicije, manj materialni stroški, še najmanj pa, vsaj v Sloveniji, izdatki za prebivalstvo. Zato bi se morala država zadolžiti, seveda v okviru, za katerega se lahko zadolži, za tiste izdatke oziroma za tisto pomoč gospodarstvu, ki ima največji učinek. Mramor zato meni, da je vlada ubrala najlažjo pot, ko je letos črtala investicije.

Glede tega, katere investicije bi bile zdaj koristne, navaja investicije v infrastrukturo, ki je pomembna za logistiko, saj bi kratkoročno dobro vplivala na zdaj najbolj prizadeto gradbeništvo, jeklarsko industrijo, elektroniko in še kaj, imele pa bi tudi dolgoročne učinke. Primer takšnih investicij bi lahko bile naložbe v železnico.

"Država mora ključne investicije rezervirati za čas, ko gre gospodarstvu najslabše. Idealno bi bilo, če bi poskrbeli za investicije v javno infrastrukturo takrat, kadar gospodarstvo zaniha navzdol. Priznam pa, da je ta čas težko natančno določiti, ker so postopki za pripravo takšnih investicij dolgi," pravi Mramor.

Mramor je sicer še mnenja, da so plače in ostali prejemki v Sloveniji glede na raven razvitosti previsoki ter da je zadolžitev v višini 40 odstotkov BDP za Slovenijo tista meja, ko nas bodo začeli ostali resno ocenjevati in se spraševati, ali bomo solventni ali ne. Ocenjuje tudi, da premalo vlagamo v raziskave in razvoj in v visoko šolstvo ter da bi bilo potrebno čim prej izvesti pokojninsko reformo. Sicer pa zaupa v stabilnost slovenskih bank, glede NLB pa je prepričan, da nujno potrebuje dokapitalizacijo in da bi jo kot ključno banko morala obvladovati država.