Prednost takšnih zadrug je v tem, da lažje nastopajo oziroma tekmujejo na širšem trgu, saj imajo na voljo večji obseg proizvodov in več sredstev za promocijo, je pojasnil Vrisk in dodal, da zaradi krize sicer ni propadla nobena zadruga, ki je članica zadružne zveze.

Za agroživilski sektor velja, da so ga posledice finančne in gospodarske krize z določenim pričakovanim zamikom zares močno udarile šele letos. Ali to v enaki meri velja tudi za zadruge oziroma kakšne so trenutne razmere v zadružništvu in zakaj?

Finančna in gospodarska kriza se odraža tudi v kmetijstvu in zadružništvu. Največji problem predstavljajo zmanjšano povpraševanje na trgu, zamude plačil in izjemno nizke cene kmetijskih pridelkov, zato so poslovni rezultati zadrug za leto 2009 nekoliko slabši kot v preteklih letih. Zadruge občutijo finančno krizo tudi kot pomembne lastnice živilsko predelovalnih podjetij. Ta so na trgu izpostavljena velikim vhodnim stroškom in zmanjševanju povpraševanja s strani končnih porabnikov.

Zadružništvo ima sicer v Sloveniji več kot stoletno tradicijo in se je kot uspešna oblika povezovanja najbolj krepila ravno v času najhujših kriz. Zadružna oblika povezovanja je oblika povezovanja, ki na dolgi rok poleg ekonomskega zagotavlja tudi socialno varnost ter razvoj podeželja.

Kako se lotevate težav oziroma kaj bi bilo potrebno storiti za njihovo odpravo?

Kriza je velik domač in globalni problem. Številni ukrepi za njeno premagovanje se pripravljajo tako na nacionalni kot na evropski ravni. Zadružna zveza Slovenije si prizadeva, da so zadruge deležne vseh oblik pomoči in ukrepov in v ta namen smo predlagali sprejem posebnega zakona, ki bo zagotavljal ustrezno podporno okolje za delovanje zadrug. Posredovali smo ga na ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano - še v času, ko ga je vodil minister Milan Pogačnik, omenili pa smo ga tudi novemu ministru Dejanu Židanu. Zaenkrat na odziv še čakamo, pričakujemo pa ga v nekaj tednih. Enakopraven položaj zadrugam skušamo zagotoviti tudi preko delovanja v državnem svetu, v okviru Evropskega združenja kmetijskih zadrug COGECA pa si prizadevamo poiskati pot za uspešen izhod iz krize.

Ali je zaradi krize v lanskem in letošnjem letu propadla kakšna zadruga? Ali se kaj takega pričakuje v prihodnje?

Globalna finančna in gospodarska kriza je vplivala na poslovanje zadrug, vendar nobena kmetijska gozdarska zadruga, članica Zadružne zveze Slovenije, v minulem letu ni propadla. Propadanja zadrug v prihodnje ni pričakovati, zaradi posebnosti zadružne oblike organiziranja. Pričakujemo lahko le okrepljeno sodelovanje med zadrugami in morebitne povezave zadrug.

Ali se v kratkem obeta kakšna večja povezava zadrug?

V pretekih letih je bilo kar precej kapitalskih povezav med zadrugami, v zadnjih dveh letih pa so nekoliko obstale. Pričakujemo pa, da bodo zadruge krizo izrabile kot priložnost. Slednja bo spodbudila povezovanje zadrug na nabavnem področju, tudi kapitalske povezave niso izključene, z namenom obvladovanja stroškov in zagotavljanja konkurenčnosti. Po italijanskem vzoru razmišljamo o oblikovanju zadrug drugega reda. Gre za zadruge, ki povezujejo obstoječe zadruge, ki se jim lahko reče zadruge prvega reda, z isto dejavnostjo. O tem se še pogovarjamo, konkretnih korakov še ni, je pa zagotovo ena od poti, po kateri bomo šli v prihodnosti. Takšno povezovanje sorodnih zadrug namreč omogoča bolj konkurenčen nastop na trgu, večji je obseg ponudbe, več je sredstev za promocijo. Tako bi na primer naše kleti lažje prodrle na evropski trg.

Kriza je deloma privedla tudi do tega, da je naprodaj 51-odstotni delež Ljubljanskih mlekarn, zadruge pa ste prek Mlekodela glavni interesent za nakup tega deleža. V kateri fazi so pogovori za odkup tega deleža?

Kmetje in zadruge so izrazile interes za nakup deleža v Ljubljanskih mlekarnah. Pogovori potekajo v okviru družbe Mlekodel, ki je samostojna pravna oseba, zato se je za ta odgovor potrebno obrniti nanjo.

Sami ste sicer že večkrat poudarili, zakaj je pomembno, da Ljubljanske mlekarne kot največja slovenska mlekarna ostanejo v domači lasti, takšnega mnenja pa je tudi novi kmetijski minister Dejan Židan. Ali ste se z njim že sestali in o čem ste se pogovarjali?

Minister Židan se je udeležil srečanja upravnega in nadzornega odbora Zadružne zveze Slovenije, ki je potekalo 21. junija. V okviru svojega obiska je predstavil aktualno delo ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano in poglede na zadružništvo ter napovedal sprejem strategije razvoja slovenskega kmetijstva in zakona o promociji kmetijskih in živilskih proizvodov. Ob tem srečanju smo ministra seznanili z glavnimi vsebinskimi poudarki, povezanimi z delovanjem slovenskega zadružništva, kjer smo ponovno poudarili pomen slovenskega lastništva živilsko predelovalnih podjetij.

Ali ste se dotaknili tudi vprašanja zadružne revizije, ki je vzniknilo, potem ko se je iz zakona o zadrugah z novelo črtalo celotno poglavje, ki je urejalo tovrstno revizijo?

Ministru smo predstavili tudi problematiko zadružne revizije, ki je bila v preteklosti dobro urejena v zakonu o zadrugah. Ta je obvezno revizijo zadrug vzpostavil kot prvi zakon v samostojni Sloveniji, še pred zakonom o gospodarskih družbah. Vsebinsko se je dograjevala 17 let, z lansko spremembo zakona o zadrugah pa z eno samo določbo črta celotno poglavje zadružne revizije. Črtanje določb celotnega poglavja o zadružni reviziji pomeni nedopusten poseg v eno temeljnih pravnosistemskih značilnosti, ki zadruge ločujejo od gospodarskih družb in drugih pravnih oseb, zato smo predlagali veto na novelo zakona o zadrugah, ki je črtala zadružno revizijo. Veto je državni svet tudi sprejel, vendar je državni zbor z absolutno večino kljub izglasovanemu vetu potrdil sprejeto novelo zakona o zadruga, ki črta zadružno revizijo. Vseeno si prizadevamo, da bi se zadružno revizijo ponovno zakonsko uredilo.

Ali je zadružna zveza posledično že ali pa še bo ustanovila samostojno revizijsko družbo?

Posledica ukinitve zadružne revizije je pomenila tudi ukinitev dela dejavnosti Zadružne zveze Slovenije. Zadružna zveza Slovenije ni ustanovila nobene nove revizijske družbe, saj sama tega tudi ne more, ker je po zakonu o revidiranju udeležba oseb, ki niso revizorji ali revizijske družbe, v novi revizijski družbi omejena na največ 25 odstotkov. Tu se odpira tudi vprašanje diskriminacije zadrug kot pravnih oseb rezidentov Slovenije, saj tuja zadruga ali zadružna zveza, ki ima dovoljenje za revidiranje v drugi državi članici EU, lahko ustanovi revizijsko družbo v Sloveniji sama, zadružna zveze s sedežem v Sloveniji pa lahko nastopa samo kot manjšinski družbenik revizijske družbe v Sloveniji.

Zadružna zveza Slovenije zato predlaga spremembo zakona o reviziji in zakona o zadrugah, ki bosta uredila področje zadružne revizije oziroma enakovreden sistem neodvisnega zunanjega strokovnega nadzora, ki bo podpiral člansko upravljanje, učinkovito poslovanje in dolgoročno usmerjenost zadrug v zagotavljanje koristi članom iz poslovnega sodelovanja.

Kako močne pa so zadruge v gozdarskem sektorju oziroma v lesno predelovalni industriji, za katera se govori, da sta preveč razdrobljena?

Zadruge, članice Zadružne zveze Slovenije so v letu 2008 odkupile okrog 160.000 kubičnih metrov lesa, kar predstavlja 30 odstotkov odkupa lesa v Sloveniji.

Ali bodo zadruge kaj storile v smeri boljšega izkoriščanja slovenskega gozdnega bogastva in povezovanja lesne industrije?

Zadruge, ki s ukvarjajo z gozdarstvom, redno spremljajo poslovanje lesno predelovalnih podjetij in opozarjajo na težave, s katerimi se lesno predelovalna industrija sooča. Pri tem pa je pomembno poudariti, da zakon o gozdovih v 74.a členu predvideva podpore združevanju lastnikov gozdov v društvih lastnikov gozdov, ne omenja pa gozdarskih zadrug, medtem ko zakon o kmetijstvu v 106. členu izrecno določa, da se za uresničevanje ciljev kmetijske politike spodbuja prostovoljno proizvodnjo ali poslovno združevanje kmetijskih gospodarstev v zadrugah in drugih združenjih. Zadružna zveza Slovenije se zato zavzema, da bi kazalo podpore zadrugam predvideti tudi v zakonu o gozdovih.