V sindikatu kmetov ugotavljajo, da so vprašanja za kmetijska gospodarstva "sila zanimiva" oz. "dvoumna". Menijo, da zaradi posplošenosti in nejasnost ne bodo prinesla podatkov, ki bi bili uporabni za resne analize in študije, in se sprašujejo, ali je popis slovenskega kmetijstva res namenjen pridobitvi pregleda stanja v kmetijstvu.

Med vprašanji kmetje denimo močno pogrešajo zbiranje podatkov o letu izgradnje pri opremi, trajnem nasadu ali zgradbi in letu nakupa oz. izdelave pri sklopu mehanizacije, kar bi dalo jasno sliko o stanju, opremljenosti in razmerah v kmetijstvu, je v sporočilu za javnost zapisal predsednik sindikata Roman Žveglič. Ob tem opozarja na posamezna vprašanja glede kmetijske mehanizacije, ki da so preveč splošna in nejasna.

"Vsebina postavljenih vprašanja z vprašalnika jasno kaže, da bodo zbrani podatki, za katere bomo porabili dobra dva milijona evrov, neuporabni za resne analize in študije," menijo v sindikatu in dodajajo, da ob tem obstaja bojazen, da bodo tako zbrani podatki uporabljeni v škodo kmetijstva.

Sindikat zato opozarja statistični urad, da je treba s popisom kmetijstva pridobiti uporabne podatke, ki bodo koristili za izdelavo analiz stanja in nadaljnjega razvoja slovenskega kmetijstva in podeželja.

Na statističnem uradu pa pravijo, da je vsebina popisa usklajena s kmetijsko gozdarsko zbornico in ministrstvom ter drugimi strokovnimi ustanovami. Kot so zapisali v odzivu na stališče sindikata kmetov, zbirajo le podatke, ki niso na voljo že v drugih uradnih evidencah. Glede na veliko število vprašanj bi bila dodatna vprašanja velika obremenitev za kmeta, menijo.

"Že z vprašanji o številu skupnih strojev in o številu skupnih lastnikov smo kmete kar precej obremenili. Vendar menimo, da je iz razdelitve strojev vseeno razvidna tudi okvirna zmogljivost strojev. V povezavi z proizvodnimi podatki bo to mogoče tudi bolj natančno oceniti," pravi Barbara Kutin Slatnar s statističnega urada.

Tako bodo lahko npr. starost traktorjev ocenili glede na evidenco registriranih vozil, podobno bo tudi zmogljivost in vrednost strojev razvidna že iz razdelitve v skupine in po tipu strojev.

O značilnostih intenzivnih sadovnjakov ter vinogradov izvaja statistični urad posebna podrobna raziskovanja (popis intenzivnih sadovnjakov in popis vinogradov), v katerih zbira podatke tudi o njihovi starosti in tehnoloških lastnostih. Poleg tega bo urad pri trajnih nasadih uporabil tudi administrativne podatke, v katere je zajeta večina nasadov, vsebujejo pa tudi tehnološke značilnosti in podatke o starosti trajnih nasadov.

Statistični urad bo sicer v prihodnje kot enega od partnerjev v strokovno pripravo nekaterih statističnih raziskovanj povabil tudi Sindikat kmetov Slovenije, in sicer v statistični sosvet za kmetijstvo, ki je posvetovalni metodološki organ in vključuje številne strokovnjake na kmetijskem področju, so se še odzvali na uradu.

Letošnji popis kmetijstva se je začel 1. junija in naj bi trajal do 15. julija. Skupno 600 popisovalcev zbira podatke o približno 95.000 kmetijskih gospodarstvih. Na ta način bo statistični urad zbral le del potrebnih podatkov, ostale pa bo pridobil iz dostopnih administrativnih virov.

Popis poteka pod geslom Vsaka kmetija šteje, saj na statističnem uradu ugotavljajo, da je v Sloveniji veliko število manjših in srednje velikih družinskih kmetij, ki niso zajete v uradne evidence, a h kmetijski proizvodnji prispevajo zelo pomemben delež. Rezultati popisa bodo osnova za boljše načrtovanje razvoja kmetijstva.