Do zdaj so namreč študentski klubi dobivali denar na podlagi števila študentov v upravni enoti, kjer je klub, in na podlagi tako imenovanega zgodovinskega faktorja. Mnogi študentski klubi so namreč v preteklosti ustanovili svoje študentske servise, ki so odvajali določen odstotek zaslužka klubom. Na tak način so torej "obogateli" predvsem tisti klubi, ki so bili lastniki študentskih servisov, razlaga Funkl. Ti klubi so ohranili poseben status tudi kasneje, ko se je sprejemal prvi pravilnik o razdeljevanju sredstev, čeprav denarja niso več dobivali direktno od študentskih servisov, ampak posredno prek koncesijske dajatve.
Splačalo se je imeti servis
"Tako je prihajalo do razlik med količino sredstev, ki so jih dobili praktično enako veliki klubi po številu študentov. Denimo Piran je dobil desetkrat več kot Sevnica, čeprav sta približno enako velika, samo zato, ker je v preteklosti v Piranu deloval študentski servis," je povedal Funkl. Že od nekdaj so bili bogatejši tudi domžalski klub, ki je bil lastnik študentskega servisa, pa novomeški in kranjski klub, ki imata še danes lastniški delež v študentskem servisu.
Po novem pa "zgodovinsko bogatejši" klubi tega privilegija ne bodo imeli več, saj bodo dobivali denar "po glavi", pravi Funkl, torej, kolikor je študentov v upravni enoti, toliko denarja bodo dobili. Poleg tega pa je pomembna tudi uvedba tako imenovanega pridnostnega sklada. Določena količina denarja bo namreč vezana na to, kako dobro klub dela, na primer tudi, kako uspešen je pri pridobivanju denarja iz drugih virov. "Če bo imel klub veliko drugih virov denarja, ga bomo še dodatno nadgradili," razlaga Funkl. Prvo leto bo prehodno, torej bodo vsi dobili "denar po glavi", naslednje leto pa bo količina denarja odvisna tudi od pridnostnega sklada. "S tem se bo dvignila konkurenčnost klubov," meni Funkl.
Murskosoboški klub na boljšem
Eden od 13 klubov, ki bodo dobili precej manj denarja, je tudi Klub kranjskih študentov. Od približno 450.000 evrov jih bo od zdaj dobival le še dobrih 220.000. Predsednik kluba Andraž Šiler je ob tem že napovedal, da bodo morali nekatere projekte skrčiti, kar bo prizadelo predvsem študente. "Zdaj se bomo še bolj osredotočali na zunanje razpise in na tak način poskušali pridobiti dodatna sredstva," pravi in dodaja, da si bodo vseeno prizadevali, da njihov najpomembnejši projekt, festival Teden mladih, ostane tudi v prihodnje.
Dvakrat več denarja pa bo dobil denimo murskosoboški študenti, zdaj je klub dobil približno 90.000 evrov na leto, od zdaj pa bo približno 180.000 evrov. "Dodaten denar bomo porabili za več socialnih projektov, saj je murskosoboška regija že sicer finančno podhranjena, zato so taki projekti pri študentih dobrodošli," je povedala predsednica kluba Mihaela Kalamar. Klubov, ki bodo dobili več denarja, je 37. Tudi najmanjši klub v Sloveniji, Hrastnik, je do zdaj dobil 15.000 evrov na leto, od zdaj pa jih bo 25.000, kar je še vedno najnižja vsota, ki jo prejme kateri koli klub v Sloveniji.
