"Pričakujem, da bomo lahko nadaljevali na poti kompromisa, čeprav ta ne bo zadovoljil vseh," pa je po srečanju dejal minister Marušič. Vztrajati moramo, da zagotovimo vzdržen sistem. Velike rezerve so v reorganizaciji zdravstva, je še dodal.
"Naše stališče je čvrsto, argumentirano tako z organizacijskih, pravnih in ekonomskih vidikov. Imamo vso podporo naših članov in tudi nečlanov, podpisane izjave o nesoglasjih presegajo vsa pričakovanja - zbranih imamo preko 80 odstotkov izjav," pa ministru odgovarja Kuštrin.
Na vprašanje, kje je mogoče doseči kompromis, Marušič izpostavlja odpiranje kolektivne pogodbe. Tu bi lahko pripravili spremembe, v smislu reorganizacije ne le dežurne službe, ampak celotne zdravstvene službe, je dejal Marušič.
Glede možnosti odpiranja kolektivne pogodbe Kuštrin pravi, da imajo tudi zdravniki "nekaj stvari, ki bi jih v kolektivni pogodbi radi popravili, na primer standardi in normativi, vrednotenje nekaterih zdravniških poklicev, kot je družinski zdravnik, in še marsikaj".
"Lahko, da pogajanja bodo. Znova se potrjuje, da zdravniki in morda še kak poklic ne sodijo v sistem plač v javnem sektorju. Ta sistem je samoupravni sporazum o plačah, je tog, ne more nagrajevati bolj delovnih, onemogoča tudi vodenje in menim, da je treba vsaj zdravnike izvzeti iz tega sistema, morda tudi celoten zdravstveni sistem," je še dodal Kuštrin.
Danes je sicer Marušič ocenil, da je ena od točk razhajanja s sindikatom vprašanje standardiziranih dežurnih mest. "Sam jih vidim kot možen izhod; postaviti licencirane zdravnike in temu prilagoditi plačilo glede na zahtevnost teh mest," je pojasnil.
V zvezi s to idejo ministra Kuštrin pravi, da so dežurna mesta že zdaj plačana diferencirano glede na zahtevnost, ta standardizacija pa bi pomenila standardizacijo "na nižjem nivoju", torej bi bila nižje plačana kot sedaj, zato se s tem ne morejo strinjati.
Minister sicer ocenjuje, da tudi množično umikanje soglasij za delo preko polnega delovnega časa pravzaprav v mnogih zavodih ne bi pomenilo nobenega pretresa, na primer v obeh univerzitetnih kliničnih centrih.
"V določenih skupini srednjih bolnišnic bi to lahko predstavljalo nekoliko večji problem, bistveno zahtevnejša pa bi bila reorganizacija v zelo majhnih bolnišnicah," pravi minister. Tako bi lahko umikanje soglasij privedlo do tega, kar minister že dolgo izpostavlja kot rešitev - povezovanje bolnišnic -, čeprav je najprej treba počakati na novo zakonodajo, pravi Marušič.
Kuštrin je sicer danes ocenil, da imata z ministrom zelo podobne poglede na zdravstveni in na plačni sistem. Napovedal pa je, da bodo v primeru, da vlada ne bo izpolnila njihove zahteve po umiku spornih členov zakona, umiki soglasij zdravnikov k delu preko polnega delovnega časa vloženi 29. julija.
