Predsednik Fidesa Konrad Kuštrin je po današnji seji glavnega odbora sindikata pojasnil, da bodo zdravnike ta teden seznanili z njihovimi pravicami. Medtem pričakujejo, da se bo premier Borut Pahor sestal z njimi na to temo. Glavni odbor naj bi se na to temo znova sestal prihodnji teden.

Od predsednika vlade pričakujejo, da bo prisluhnil njihovim argumentom glede vrednotenja dela preko polnega delovnega časa, glede pomanjkanja zdravnikov v Sloveniji, hude stiske zdravnikov in posledično bolnikov na primarni ravni ter njihovemu projektu standardov in normativov, pravi Kuštrin.

Umik soglasja za delo preko 48 ur tedensko bi sicer po besedah Kuštrina pomenilo, da bi zdravniki delali skladno s svojimi pravicami, tako kot vsi drugi javni uslužbenci 40 ur tedensko plus osem nadur. Zdravniki bodo v primeru odpovedi soglasja delodajalcem dali 30-dnevni rok za ureditev sistema dela, da to ne bi ogrozilo varnosti bolnikov, je še pojasnil Kuštrin.

"Vsako dopoldne bi zmanjkala tretjina zdravnikov"

Na vprašanje, kako bi tak ukrep vplival na delo anesteziologov v šempetrski bolnišnici, kjer je vodja anesteziološke službe, je Kuštrin pojasnil, da izračunov sicer še ni delal, bo pa to verjetno pomenilo, da "bi vsako dopoldne zmanjkalo približno ena tretjina zdravnikov" oz. najmanj 20 odstotkov.

Zdravniki lahko umaknejo svoja soglasja za delo preko 48 ur tedensko, za dežurstvo za nepretrgano delo preko 16 ur, soglasje, s katerim se posebnemu varstvu odpovedujejo starejši zdravniki in zdravniki z majhnimi, prizadetimi ali hudo bolnimi otroki, soglasje za delo v pripravljenosti, soglasje za nočno delo in delo preko polnega delovnega časa, pojasnjujejo v Fidesu.

Vlada, ki se enostransko odloči, da dežurstva niso potrebna oz. jih ni potrebno ustrezno plačati, mora v celoti prevzeti tudi odgovornost za slabše zdravstveno varstvo in zdravstveno stanje državljanov, poudarjajo.

Tajkunizacija zdravniškega poklica

Vladi v Fidesu očitajo tajkunizacijo zdravniškega poklica. "O zdravnikih se govori kot o zaslužkarjih, ki dežurstva uporabljajo zato, da si polnijo denarnice, kot da je to odvisno od njih. Vedno se govori le o tistih zdravnikih, ki ekstremno veliko delajo in tudi temu primerno dobro zaslužijo. Mislimo, da je namen vlade uperiti nejevoljo nezaposlenih, upokojencev in drugih, ki se težko prebijajo skozi življenje, proti zdravnikom in zamaskirati svoje slabo delo," ocenjuje Kuštrin.

V Fidesu so prepričani, da so varčevalni ukrepi vlade v prvi vrsti uperjeni zoper zdravnike. To po njihovem prepričanju dokazuje dejstvo, da so izračune v predlogu novele utemeljila na primeru zdravnika.

Opozarjajo, da je vladni izračun zdravnika zavajajoče postavil v 57. razred, kamor pa ta trenutek ni umeščen prav noben zdravnik v državi. "V resnici pa zdravnik specialist družinske medicine za uro nadurnega dela prejme od 11 do 15 evrov," navajajo v Fidesu in dodajajo, da zdravniki nimajo izbire, saj je neprekinjeno zdravstveno varstvo zaradi pomanjkanja zdravnikov mogoče zagotavljati le z nadurnim delom.

Po oceni Fidesa je sporočilo vlade, da zdravniško nadurno delo ni dosti vredno in da so nadurne delovne obremenitve zdravnikov nižje in manj zahtevne v primerjavi z rednim delom.