Policisti obljubljajo anonimnost
Tudi - ali pa predvsem - zato je pred dnevi na spletu zaživela anonimna elektronska prijava nasilja v družini. Na voljo je na spletnih straneh ministrstva za notranje zadeve, policije in e-uprave, za uporabnike je povsem enostavna, njen namen pa je spodbuditi tako žrtve nasilja kot tudi njihove sosede, svojce, prijatelje in znance, da brez strahu spregovorijo in nasilneže naznanijo.
Policisti ob tem obljubljajo popolno anonimnost in zagotavljajo, da ne bodo imeli nikakršnega vpogleda, s katerega računalnika je bila prijava poslana. Po mnenju notranje ministrice Katarine Kresal igra prav anonimnost veliko vlogo pri odločanju za naznanitev nasilnežev in olajša prvi korak do policije. "Zakaj vemo, da je to dobra praksa? Ker smo z njo najprej poskusili na področju prijave korupcije - z anonimno elektronsko prijavo korupcije, ki se je izkazala za zelo učinkovito," je optimistična Kresalova.
Na zakonodajnem področju ostajajo rezerve
Kljub temu bi se po mnenju Vlaste Nussdorfer, predsednice društva za pomoč žrtvam kaznivih dejanj Beli obroč, dalo še marsikaj spremeniti na bolje: "Za hitro rešitev nasilja v družini, torej konkretno pri tem kaznivem dejanju, za katerega je zagrožena kazen tudi do pet let zapora, bi tožilcem morali dati možnost odloženega pregona. To dejanje bi morali uvrstiti med tista kazniva dejanja, za katera je zaradi posebnih okoliščin dopustno odložiti kazenski pregon ob navodilih, ki jih predvideva pogojna obsodba z varstvenim nadzorstvom: da se nasilnik v času odloženega pregona začne zdraviti v ustreznem zdravstvenem zavodu ali da obiskuje ustrezne psihološke ali druge posvetovalnice. Za žrtev je namreč pomembno predvsem to, da storilec preneha nasilje. Zapor nasilnikovega vedenja običajno sam po sebi ne spremeni," pravi Nussdorferjeva, ki prednost v odloženem pregonu vidi tudi v tem, da ga je možno izvajati takoj po prejemu ovadbe. Hkrati si želi, da bi sodišča vse zadeve s področja nasilja v družini obravnavale prioritetno.
Kdaj sprememba zakona o policiji?
Policisti so nasilnežem lani izrekli 1120 prepovedi približevanja, kar je približno še enkrat več kot leto pred tem. Vendar ima prepoved približevanja, ki ga po zakonu o policiji izrekajo možje v modrem, eno slabost. Kazen za tiste, ki prepoved približevanja kršijo, je zgolj globa - v nasprotju s prepovedjo približevanja, ki ga po zakonu o kazenskem postopku lahko odredi sodišče. To lahko kršiteljem naloži tudi pripor.
"Če gre za prepoved približevanja po zakonu o policiji, se ob kršitvi izreka globa, ki pa običajno ni dobra rešitev, saj storilec, ki nima denarja, zato celo zahteva, da globo plačajo prijavitelji prekrška, torej družinski člani, in zgodilo se je že, da so to plačali iz štipendije, pokojnine ali socialne pomoči. Storilec nasilja jim je s tem dal vedeti, da se prijave ne 'splačajo'," meni Nussdorferjeva.
Tega se zavedajo tudi na policiji in ministrstvu. Tatjana Mušič iz uprave kriminalistične policije na generalni policijski upravi nam je na tiskovni konferenci ob predstavitvi e-prijave zaupala, da razmišljajo tudi o predlogu spremembe tega zakonskega določila, ki bi predvidevala druge ukrepe in ne denarne kazni. Naklepna kršitev prepovedi o približevanju bi se po novem lahko imela tudi za poskus ponovnega nasilja, kršitelja pa bi zato čakal ostrejši ukrep. Policijska statistika sicer govori o majhnem odstotku kršitev prepovedi približevanja, vendar tisti, ki se v različnih organizacijah srečujejo z žrtvami nasilja, pravijo, da je realnost nekoliko drugačna. Katja Zabukovec Kerin iz ljubljanskega društva za nenasilno komunikacijo meni, da je žrtvam nasilja tudi po prijavi še vedno težko zajamčiti popolno varnost: "Nadziranje spoštovanja prepovedi približevanja je velik problem. Storilci prepoved kršijo brez posledic," je odločna Zabukovec-Kerinova.
V predalih niso spisi
Žrtve so še vedno daleč najbolj ogrožene, dokler svoje trpljenje skrivajo pred okolico. Zato sta ukrepanje in naznanitev nasilnežev nujna. "Ko je skrivnost razkrita, je pomembno, da storilec čim večkrat in od različnih ljudi - tako prijateljev, sorodnikov in sosedov kot tudi policistov in socialnih delavk - dobi sporočilo, da je nasilje nedopustno, kaznivo in da je za povzročeno nasilje odgovoren vsak sam. Nevarni so storilci, ki jih nekdo podpihuje in jim daje občutek, da imajo prav, ko mislijo, da se jim dogaja krivica in da ga bivša partnerica zafrkava in blati," pravi Zabukovec-Kerinova, ki meni, da bi bilo dobrodošlo, če bi se z nasilnežem že praktično takoj po prijavi začel nekdo pogovarjati in ukvarjati ter bi tako zmanjšal nevarnost za žrtev. "V praksi pa ni tako. Centri jih sicer povabijo na razgovor, od storilcev pa je odvisno, ali se bodo odzvali. Mnogih, ki odidejo od doma in izklopijo mobitel zaradi izrečene prepovedi približevanja, vabila centrov sploh ne dosežejo," opozarja Zabukovec-Kerinova.
Kljub vsemu se marsikaj premika na bolje. Po besedah predsednice Belega obroča nasilje v družini na srečo ni več tabu tema, povečuje se tudi ozaveščenost. Nussdorferjeva vidi spremembe tudi v načinu dela socialnih delavcev, ki so sicer pogosto - upravičeno ali ne - dežurni krivci: "Spremenili sta se zavest in zavzetost socialnih delavcev, ki dobivajo z zakonodajo vedno več nalog in delo zagotovo težko obvladujejo. Zavedajo se, da v njihovih predalih niso spisi, pač pa v njih danes še živi ljudje, jutri pa morda niti ne več."
