Rezu še naprej ostro nasprotuje zdravniški sindikat Fides, ki bo ministru za zdravje Dorijanu Marušiču v ponedeljek izročil odgovor na vladni dokument, ki našteva razloge za spremembo zakona o sistemu plač oziroma znižanje plačila dežurstev. Umike soglasij, ki so jih začasno deponirali, je po Kuštrinovih besedah medtem že podpisala večina slovenskih zdravnikov, tudi tistih, ki niso člani Fidesa.

Kot nam je potrdil Kuštrin, je v zadnjih dnevih prišlo tudi do množičnega včlanjevanja zdravnikov v Fides, v katerega sta bili že pred tem včlanjeni približno dve tretjini slovenskih zdravnikov. Vladnega dokumenta do ponedeljka v Fidesu ne komentirajo, poudarjajo pa, da so sami že povedali, kako bodo ravnali v nadaljevanju. Zdaj je na potezi vlada, je poudaril Kuštrin. Če bo prišlo do odpiranja kolektivne pogodbe, ki jo je kot možnost že omenjala vlada, bo imel svoje zahteve tudi Fides, je spomnil: glavna bo postavitev standardov in normativov zdravniškega dela.

ZZZS bi imel po zadnjih projekcijah do konca leta dobrih 66 milijonov evrov primanjkljaja, a bi ga lahko delno pokril z dobrimi 54,6 milijona evrov, kolikor je ostalo od presežkov minulih let. Prihodnje leto bi bilo glede na te projekcije 108 milijonov evrov tekočega primanjkljaja. Ta bo v veliki meri posledica predvidenega povišanja plač v zdravstvu, pri katerem bosta preostala koraka povišanja blagajno stala 95,6 milijona evrov, pojasnjujejo na ZZZS. Napovedi pa so zelo negotove, je opozoril Fakin, saj prihodki letos iz meseca v mesec močno nihajo. "V letošnjem letu ne vidim večjih težav za zavarovance, tudi v naslednjem letu ne, bodo pa motnje v finančnem poslovanju zdravstvenega sistema," je povedal.

"Umik soglasij ne bo katastrofa"

Za stabilizacijo v prihodnjem letu bo treba ukrepati že zdaj, je opozoril Fakin, učinek nižjega plačila pri dežurni službi pa bi bil po njegovih besedah "več kot dobrodošel". "To je pametna, razumna in potrebna poteza," je poudaril. Množičen umik soglasij za nadurno delo, k kateremu je zdravnike pozval Fides, po njegovem ne bo tako zelo velika katastrofa za slovensko zdravstvo, saj se da marsikaj rešiti z drugačno organizacijo. "Dejstvo je, da ne moremo financirati vsega, za kar so se dogovorili v času konjunkture, ko je bilo denarja dovolj. Zdaj je recesija, plače so šle v celem gospodarstvu navzdol. Nič ne pomaga, treba je iskati rešitve," je poudaril. Fakin se ob tem močno zavzema za plačilo zdravnikov glede na izmerjeno delo, kar bi veljalo tudi za dežurstva.

Dežurna služba stane zdravstveno blagajno letno 117 milijonov evrov (prihodki zdravstvene blagajne bi letos glede na finančni načrt znašali okoli 2,3 milijarde evrov). Poleg stroškov dela v dežurni službi ta številka med drugim zajema tudi materialne stroške in stroške nujnih prevozov, so pojasnili na ZZZS.