Veliko se govori o ekipnem duhu v slovenski reprezentanci in bi ga rad še enkrat poudaril, saj je bil očiten tudi na tej tekmi. Od prve do zadnje minute, ne glede na napake posameznikov, se je videlo, da kot ekipa Slovenija deluje zelo homogeno. Igrali so po načelu vsi za enega, eden za vse. To je bil ključni dejavnik, da so izvlekli zmago. Moštveni duh je bil nagrajen z golom. Sicer niti mi niti Alžirci nismo pokazali velike igre, ampak glede na to, da je bil pritisk velik, je bila živčnost, ki je vodila v napake, razumljiva. K manj kakovostni predstavi je botrovala tudi travnata podlaga. Iz svojih izkušenj lahko povem, da so to posebni dnevi. Tekme na tako visoki ravni so za manjše države - zgodovinsko gledano namreč v nogah nimamo toliko tovrstnih tekem kot največje reprezentance - posebne. Na dan tekme se že od ranega jutra čuti, da je v zraku nekaj več. Nogometaši so v objektivu celega sveta, še posebno pa svojega naroda. Pritisk je velik in treba je zdržati, po drugi strani pa je to tudi priložnost, da je motivacija na visoki ravni. Na takšnih tekmah najdeš še nekaj zadnjih atomov moči, za katere niti ne veš, da jih imaš v sebi.

Sedaj bo Sloveniji lažje. S psihološkega vidika zmaga nad Alžirijo prinaša ogromno. Pred nami sta še dve zelo težki tekmi, ki pa bosta povsem drugačni, kot je bila preizkušnja proti Alžiriji. Z zmago je psihološki pritisk v negativni smeri popolnoma popustil. Fantje, strokovni štab, navijači in vsi, ki smo vključeni v nogometno zgodbo, lahko naslednje tekme jemljemo popolnoma sproščeno. Največja razlika med tekmo z Alžirijo in ZDA bo, da bodo v petek naši lahko igrali povsem sproščeno. Negativni psihološki učinki so namreč popustili. Ne bojim se, da bi se fantje preveč sprostili. So vrhunski profesionalci. Nacionalni naboj je pri njih, tako kot je bil pri nas, zelo močan. Ne bojim se, da bi se ustavili pred naslednjo stopničko. Zmaga proti Alžiriji je zgodovinska. Toda prepričan sem, da se fantje s tem ne bodo zadovoljili. Treba je iti naprej v boj! S tekme na tekmo je treba iti po začrtani poti. Ne vidim razloga, zakaj bi se bali favoriziranih Anglije in ZDA. Seveda je treba oba tekmeca spoštovati, a se nikogar bati.

Prepričan sem, da nas bo reprezentanca še razveseljevala. Tako kot smo mi začeli pisati slovensko nogometno tradicijo, jo sedaj oni nadaljujejo in za njimi jo bo še tretja, četrta generacija. Slovenski nogomet tako dobiva svojo zgodovinsko težo. Skupaj gremo z roko v roki naprej. Naša generacija je vplivala na sedanjo, ta bo na naslednjo, največ pa pri tem pridobiva nogomet. Gremo naprej v nove zmage!