Anketa, v okviru katere so od marca do maja letos izprašali 680 srednješolcev, je pokazala, da jih le 40 odstotkov znanost in tehnologija zanimata. Pri večini gre v prvi vrsti za medijsko oblikovano znanje, ki je tipično bolj slikovno kakor tekstovno.
Izmed vseh anketiranih jih 93 odstotkov pridobiva informacije o znanosti s pomočjo interneta in 88 odstotkov (tudi) s pomočjo televizijskih programov. Več kot polovica jih občasno bere splošne časopise ali revije, poljudnoznanstvena in strokovna literatura pa je praksa le dobre tretjine vseh vprašanih.
Nizek je tudi delež tistih, ki obiskujejo knjižnice in druge izobraževalne ustanove. Le 51 odstotkov jih redno ali vsaj občasno hodi v splošne knjižnice, 23 odstotkov v strokovne knjižnice, 22 odstotkov v živalski vrt ali akvarij in 17 odstotkov v muzej.
Med znanostmi, ki mlade najbolj zanimajo, so vesoljska tehnologija (42 odstotkov), naravoslovje (38 odstotkov), družboslovje (34 odstotkov) ter znanosti o okolju (31 odstotkov).
Med najpomembnejša znanstvena odkritja v naslednjih 30 letih so uvrstili razvoj "pametne hiše", ki bo porabila manj energije, vode in povečala varnost bivanja (52 odstotkov), ohranitev danes ogroženih živalskih in rastlinskih vrst v njihovem naravnem okolju (50 odstotkov), velik napredek v razumevanju podnebnih sprememb (37 odstotkov) in kloniranje človeka (35 odstotkov).
Po mnenju srednješolcev bodo imele v naslednjih 20 letih največji vpliv na razvoj slovenske družbe solarna energija (49 odstotkov), medicinska tehnologija (44 odstotkov) ter okoljske tehnologije (38 odstotkov).
Med najpomembnejša prizadevanja slovenske in ostalih družb v naslednjih 20 letih pa so uvrstili ohranitev narave za naslednjo generacijo ljudi (67 odstotkov), preprečevanje znanstvenih poskusov na ljudeh in živalih (21 odstotkov), intenzivnejša skrb za človekove pravice (17 odstotkov) ter uspešno odpravljanje posledic naravnih katastrof (17 odstotkov).
Po ocenah avtorja raziskave Edvarda Kobala te prednostne izbire bodočih odločevalcev kažejo, da se slovenska "internetska generacija" razvija izraziteje od predhodnih v okoljsko ozaveščeno generacijo in morda tudi v generacijo, ki bo želela bolje razumeti znanost in vlogo raziskovalcev v družbi.
Raziskava je bila izvedena v okviru projekta Mladinske mreže razvoja raziskovalnih vrednot mladih (SM-RIS), njeni rezultati pa so bili predstavljeni ob začetku prvega slovenskega dneva mladih raziskovalcev ta teden v Mariboru.
Na osnovi ugotovitev iz anket naj bi pripravili izhodišča za aktivnosti, ki bodo prispevale k izboljšanju ozaveščenosti ljudi glede razvojne vloge znanosti in tehnologij v družbi ter posledično k višji uvrstitvi znanosti in tehnologij oziroma raziskovalne in tehniške ustvarjalnosti na osebnih lestvicah vrednot državljanov.
