Po številnih govorcih se je namreč začelo spoznavanje novorojene slovensko-italijanske penine Rebolium Sinefinis, ki sta jo vinarja Matjaž Četrtič in Robert Prinčič ustvarila iz izbrane sorte rumene rebule. Ta najstarejša avtohtona briška sorta je rasla in zorela na pobočjih Goriških brd in Collia, kot Brda imenujejo onstran meje. Pridelala sta jo po klasični metodi, tako da sta vino pustila odležati na lastnih kvasovkah do 18 mesecev. Prav zato je po njunih besedah tako prijetna, osvežilna in žlahtnega okusa.
Petintridesetletni Četrtič iz Kojskega in njegov prav toliko stari prijatelj Prinčič iz Jazbin pri Števerjanu (Italija) sta že dolgo prijatelja in imata podoben pogled na proizvodnjo vina. Na podiplomskem študiju v Trstu pa sta sklenila, da bosta z vinom ponovno združila tisto, kar je po dolgih stoletjih razdružila pariška mirovna pogodba leta 1947. Takrat je bilo ozemlje Goriških brd namreč razpolovljeno z državno mejo med Jugoslavijo in Italijo, meja pa je razdelila družine, lastnino in tudi vinograde.
Matjaž Četrtič pravi, da se s penino Rebolium Sinefinis uresničuje njuna vizija, da bi se vina s poreklom Brd in Collia združila v enotno vino. "Robert je naredil polovico vina v svoji kleti Gradiščuta v števerjanski občini na italijanski strani, drugo polovico pa sem sam naredil v naši kleti Ferdinand v Kojskem. Naslednji korak je bilo stekleničenje, ko sva obe vini združila, in tako je nastala brezmejna rebula," nam je povedal Četrtič in pomenljivo dodal, da je tudi združitev potekala v nevtralni kleti, ki sta jo najela samo za to priložnost. Penina Rebolium Sinefinis, ki z jasno simboliko predstavlja brezmejno sodelovanje in povezanost njunih krajev, je z živahnimi mehurčki ta dan tekla v potokih. Nepomembni udeleženec odprtja razstave, ki še malo prej ni vedel, da na ta dan Italija praznuje, je, potem ko so njegove okušalne brbončice že malce odpovedale, modro zaključil: "Vidiš, Italijani so pametnejši, saj dobro vedo, zakaj v nasprotju z nami niso ukinili dneva republike."
