Včeraj popoldne je njegov zagovornik Janez Koščak prejel odločitev sodišča, da je njegovi pritožbi na sklep o odreditvi pripora zunajobravnavni senat ljubljanskega sodišča ugodil in sklep razveljavil. Toda preiskovalne sodnice, ki so primer včeraj ponovno obravnavale, so se odločile kot prvič: za osumljence so odredile pripor. Koščak je že napovedal, da se bo na takšno odločitev spet pritožil, o pritožbi pa bo tako kot prvič ponovno odločal zunajobravnavni senat. Koščak ima za pritožbo na voljo 24 ur po prejemu sklepa, senat pa mora nato odločiti v 48 urah. Ta pritožbi lahko ponovno ugodi in sklep o odreditvi pripora razveljavi. O priporu nato lahko odloči sam ali pa odločitev ponovno prepusti preiskovalnemu sodniku. Ali bo Tošić, ki mu med drugim očitajo, da je pričakoval dvotonsko pošiljko kokaina, za katero bi odštel 1,8 milijona evrov, za dlje časa ostal za zapahi, torej še ni dokončno odločeno.
Dnevnikova trditev točna
Včeraj smo v Dnevniku že pisali, da je zunajobravnavni senat razveljavil vse sklepe o odreditvi pripora, na katere so se pritožili zagovorniki. Naši podatki so bili očitno točni, saj so včeraj še štirje zagovorniki dobili podobne sklepe kot Koščak. Včeraj smo omenili tudi to, da odločitev senata morda ni bila strokovna, temveč politična. V zunajobravnavnem senatu je namreč sodelovala Mojca Zalar Kocjančič, žena ministra za pravosodje Aleša Zalarja. Glede na znani spor med Zalarjem in generalno državno tožilko Barbaro Brezigar je iz krogov blizu pravosodja slišati, da je bila odločitev senata pod vplivom Zalar-Kocjančičeve kot sodnice poročevalke naperjena proti skupini tožilcev za pregon organiziranega kriminala kot dela vrhovnega državnega tožilstva. V zvezi s tem smo dobili pojasnilo predstavnice za odnose z javnostmi ljubljanskega okrožnega sodišča Tanje Glogovčan, češ da sta o pritožbah odvetnikov odločala dva senata. V petek je zunajobravnavni senat odločal o petih pritožbah, predvčerajšnjim pa dežurni senat še o dveh. Gre za tako imenovane zadeve I Ks (priporne zadeve, primere, v katerih je odrejen nadomestni ukrep in podobno), ki jih načeloma dodeljujejo sodnikom, vsakemu po eno, in sicer glede na razpored sodnikov za tedensko dežurstvo. V to dežurstvo so razporejeni štirje sodniki po abecednem redu njihovih priimkov. Glogovčanova je pojasnila, da so bile zadeve istima sodnikoma dodeljene na podlagi sodnega reda, ki to omogoča v primeru, da je v krajšem časovnem obdobju vloženo večje število procesnih aktov z bistveno enakim dejanskim in pravnim stanjem. "Zunajobravnavni senat odloča v sestavi treh sodnikov, in sicer predsednika senata, sodnika poročevalca, ki predstavi zadevo, in člana senata. Vsi trije sodniki so pri odločanju enakopravni," je še sporočila Tanja Glogovčan.
Sodniki le formalno enakopravni
Ob rob temu je vendarle treba reči, da je po naših podatkih Zalar-Kocjančičeva sodelovala v prvem, petkovem senatu. Naši viri pravijo, da je odločitvam tega senata, ki je odločal kar o petih pritožbah, nedeljski samo sledil, saj je reševal le dve pritožbi. Poudariti je treba tudi, da so trije sodniki pri odločanju res formalno enakopravni, v praksi pa niti ne. Sodnik poročevalec je namreč tisti, ki edini temeljito naštudira zadevo in jo kolegom seveda nato predstavi, kot jo sam razume. Na nek način bi vlogo teh sodnikov lahko primerjali z vlogo sodnikov v velikem kazenskem senatu, kjer so trije sodniki porotniki pri odločanju tudi (formalno) enakopravni s profesionalnima sodnikoma.
Na namigovanja, da je šlo pri razveljavitvi sklepov o priporu za politično odločitev, se je odzvala tudi generalna državna tožilka Barbara Brezigar. Očitkov konkretno ni hotela komentirati, povedala je le, da od sodnikov pričakuje, da opravljajo svojo funkcijo v skladu s svojim poslanstvom in prisego. Ob tem je zagotovila, da sta skupina državnih tožilcev za pregon organiziranega kriminala in policija v tem primeru dobro sodelovala: "Vložena je bila zahteva za preiskavo, ki ima dokaze in elemente kaznivih dejanj," je povedala in dodala: "Vsekakor pričakujem, da se bodo zadeve zares preiskale in se bo tako omogočilo državnim tožilcem, da kasneje odločijo o vložitvi obtožnice."
Kot smo izvedeli od nekaterih odvetnikov, je zunajobravnavni senat sklepe o priporu razveljavil, češ da je zahteva za preiskavo premalo obrazložena in preveč splošna ter da utemeljen sum v njej ni dovolj nazorno podan. "V svoji karieri še nisem videl tako malo dokazov. Imam občutek, da je zadeva posiljena zaradi Srbov, ki so že vložili obtožnice. Zato naši niso mogli več čakati," nam je povedal eden izmed odvetnikov. Iz vrst preiskovalcev je slišati ravno nasprotno. Po njihovem mnenju zahteva za preiskavo nikakor ni splošna, gre pač za sofisticirano hudodelsko združbo, katere delovanja ni moč tako enostavno opredeliti, kot bi na primer tatvino v trgovini. Pri tako izpopolnjenem kriminalnem delovanju je težko pričakovati, da bi osumljence zalotili s stotimi kilogrami droge v rokah. Zadevo bo pač treba gledati kot celoto, kot mozaik indicev in dokazov, so nam povedali. Ker se je preiskovalni sodnik ponovno odločil, da njihovi varovanci ostajajo v priporu, se bodo vsi odvetniki priprtih, ki nam jih je včeraj uspelo priklicati, ponovno pritožili.
