Brammertz je v torek prišel na večdnevni obisk na Hrvaškem, ki vključuje tudi sodelovanje na regionalni brionski konferenci državnih tožilstev. Njegovo junijsko poročilo v ZN o sodelovanju Zagreba in Haaga bo ključno pri odločitvi Bruslja o odpiranju enega izmed najzahtevnejših poglavij v hrvaških pogajanjih z EU - 23. poglavja o pravosodju in temeljnih pravicah.

Če Hrvaška ne bo zaslužila Brammertzevega "razumevanja", da je storila vse pri iskanju topniških zapiskov, bo lahko pozabila na načrtovani vstop v EU v letu 2012. Nizozemska in Velika Britanija imata namreč še vedno pomisleke glede maksimalnega prizadevanja Hrvaške za sodelovanje s haaškim sodiščem. Teza tožilstva, da je Hrvaška vojska v operaciji Nevihta obstreljevala Knin čez vsako mero, pa je eden izmed temeljev obtožnice za vojne zločine proti trojici hrvaških generalov, ki so v priporu haaškega sodišča - Anteju Gotovini, Ivanu Čermaku in Mladenu Markaču.

Podpredsednikov blagoslov

Brammertz več kot eno leto vztraja pri tem, da mora Zagreb poslati vse dokumente o napadih na Knin. Ravno premierka Jadranka Kosor je kot podpredsednica vlade najprej zanikala obstoj kakršnih koli topniških dnevnikov, potem pa je vlada vendar priznala, da so obstajali. Po preiskavi je zatrdila da so delno uničeni ali so jih izgubili. Vlada zdaj že nekaj mesecev trdi, da je njena "task force" ugotovila, kje so končali pogrešani dokumenti, ter da je začela postopke proti odgovornim. O vsem naj bi redno obveščali Haag.

Kosorjeva in predsednik Ivo Josipović sta se o tem pred dnevi pogovarjala z ameriškim odposlancem za vprašanja vojnih zločinov Stephenom Rappom, ki je dva dni pred Brammertzevim prihodom v Zagreb izražal polno podporo sklenitvi pogovorov Hrvaške z EU, kar ne vključuje le odpiranja temveč tudi zapiranje poglavja o pravosodju.

Kosorjeva je nato odpotovala v ZDA na pogovore s podpredsednikom Joejem Bidnom. Ta ji je potrdil, da bo Washington še enkrat močno potisnil Hrvaško na poti v EU. Na Hrvaškem pričakujejo, da bo podpora Washingtona vsaj tako močna, kot je bilo posredovanje pri dogovoru o arbitražnem sporazumu s Slovenijo. Prvi namigi o polni podpori ZDA so prišli od ameriškega veleposlanika na Hrvaškem Jamesa Foleyja, ki je prejšnji teden poudaril, da Zagreb resno in verodostojno sodeluje s haaškim sodiščem. Upa tudi, da bodo ameriški in evropski prijatelji prišli do istega zaključka, kar je spodbudilo optimizem na Hrvaškem, da bo podobno ugotovil tudi Brammertz ter da bodo kmalu odprli famozno poglavje v pravosodju, ki med drugim obsega pravosodne reforme, politiko do manjšin, vojne zločine in vrnitev beguncev. Le nekateri glasovi iz opozicije (predvsem iz vrst socialdemokratov) opozarjajo, da neodvisni Brammertz spet ne bo prižgal zelene luči.

Odločilni dnevi

Brammertza je najprej sprejel Josipović, jutri pa ga bo še Kosorjeva in takrat bo tudi podal svojo oceno sodelovanja Zagreba s Haagom. Hrvaški predsednik je sicer zelo dobro seznanjen z delovanjem haaškega sodišča, ker je bil v skupini hrvaških pravnikov, ki so dobili nekatere spore s haaškim tožilstvom še v času glavne tožilke Louise Arbour. Josipović izjemno ceni vlogo haaškega sodišča. Večkrat je dejal, da je Nevihto treba predstaviti kot osvobodilno operacijo hrvaške vojske, odgovorne za vojne zločine pa kaznovati. Njegove besede se nanašajo tudi na zločine nad srbskim državljani v Gruborjih in še nekaterih vaseh južne Like in severne Dalmacije. Ti so bili zagrešeni neposredno po operaciji Nevihta in so ostali v senci topniških dnevnikov. Nekateri analitiki ocenjujejo, da so topniški dnevniki morda le izgovor Brammertzu za slabo zastavljeno obtožnico proti trem hrvaškim generalom.

Morebiti pa bo po slovenskem referendumu o arbitražnem sporazumu na hrvaški poti v EU ostala zgolj ena velika ovira - poglavje 23. Zato bo hrvaški politični vrh pokusil vse, da bo Brammertzevo junijsko poročilo za Zagreb pozitivno. Če se to ne bo zgodilo, pa upajo, da bodo vsaj iz Washingtona poklicali svoje prijatelje v Londonu in Amsterdamu ter jih poskušali prepričati, naj pretehtajo svoje odločitve.