"S premierjem Pahorjem smo se dogovorili o tem, kar piše v abritražnem sporazumu in o ničemer drugem – ne javno ne tajno – niti o namigih, da sem dala Sloveniji stik z odprtim morjem. To je dejstvo,“ je pojasnila premierka Kosorjeva.

S tem je odgovorila na vprašanje IDS-ovega poslanca Damirja Kajine, ki je spraševal, ali je Pahor v nedavni debati z Janezom Janšo govoril resnico, ko je povedal, da se je s Hrvaško dogovoril za stik Slovenije z odprtim morjem.

Kosorjeva je dejala, da v arbitražnem sporazumu, ki ga je potrdil sabor, piše, da bo sporno mejno črto med Hrvaško in Slovenijo reševalo arbitražno sodišče, ter da bodo vsi procesni roki začeli teči po vstopu Hrvaške v Evropsko unijo.

"Preberite sporazum brez slabih namenov,“ je Kosorjeva sporočila Kajini in ga obenem pozvala, naj raje verjame hrvaške premierki in ne predsedniku vlade neke druge države.

SDS opozarja na pasti v členu 3c

Opozicijska SDS je danes opozorila, da arbitražni sporazum s Hrvaško onemogoča teritorialni dostop do odprtega morja tudi s členom 3c, ki govori, da morajo arbitri določiti režim za uporabo ustreznih morskih območij. To, pravijo, pomeni, da bi Italija in Hrvaška lahko izničili odprto morje, ki bi se začelo šele pri Črni gori.

Kot je v sporočilu za javnost zapisal odbor za zunanje zadeve pri strokovnem svetu SDS, ki ga vodi nekdanji zunanji minister Dimitrij Rupel, "postopek odločanja, kot je določen v arbitražnem sporazumu, razsodnikom (arbitrom) ne omogoča, da bi Sloveniji prisodili neposreden teritorialni dostop do odprtega morja".

To naj bi onemogočal vrstni red odločanja, po katerem naj bi arbitri najprej določili mejo na kopnem in na morju po pravilih mednarodnega prava, kar po mnenju SDS pomeni, da bo meja na morju "določena s sredinsko črto skozi Piranski zaliv", končala pa se bo na meji italijanskih teritorialnih voda. To pa pomeni, da je arbitraža v skladu s členom 3b arbitražnega sporazuma "dolžna zagotoviti Sloveniji zgolj služnostno pravico prostega prehoda na odprto morje, in to prek hrvaškega teritorialnega morja", trdijo v SDS.

Dodatna past tudi v hrvaški ekonomski coni

Dodatna, "največja past" pa je po mnenju SDS v tem, da je Hrvaška že razglasila svojo izključno ekonomsko cono (IEC) oz. "zaščitno ekološko-ribolovno cono", ki sicer ne velja do njenega vstopa v EU, a se bo po tem lahko z Italijo dogovorila, da brez sodelovanja Slovenije uveljavita svoji coni in tako dejansko odpravita odprto morje v Jadranskem morju.

Državo, ki razglasi IEC, mednarodno pravo obvezuje, da mora biti tam, kjer ta cona meji na katero od sosednjih držav, meja dokončno določena v soglasju s sosednjo državo in državi se o tej meji dogovorita dvostransko, pojasnjujejo v SDS. Arbitražni sporazum pa nalaga, da tudi morska območja in "režim za uporabo teh območij" določijo arbitri, ne pa mejni državi, s čimer je po mnenju SDS "Sloveniji odvzeta pravica, da mejo svoje IEC določi tako, kot to predpisuje zakon: v dvostranskih pogajanjih s Hrvaško".

Odprto morje šele pri Črni gori?

"Tako lahko pride do naravnost absurdnega položaja: celo v primeru, ko bi odločitev arbitražnega tribunala Sloveniji priznala pravico teritorialnega dostopa do odprtega morja pri točki T5, bi lahko dvostranski dogovor med Hrvaško in Italijo o razmejitvi med njunima IEC sedanjemu odprtemu morju odvzel ta status, odprto morje pa bi se začelo šele tam nekje pri Črni gori ali pa celo pri Otrantskih vratih. Slovenija bi bila kljub zanjo ugodni arbitražni odločitvi zaklenjena v svoje teritorialno morje in obsojena na služnost po vodah, kjer bi izvajali jurisdikcijo Hrvaška ali pa Italija," še pojasnjujejo pri SDS.

Po njihovem mnenju bi moralo v členu 3b arbitražnega sporazuma namesto "stik Slovenije z odprtim morjem" pisati "teritorialni stik Slovenije z odprtim morjem", kot je napisano v Sporazumu Drnovšek - Račan. Člen 3c pa bi se moral namesto "režim za uporabo ustreznih območij" glasiti "režim za uporabo vseh ustreznih območij, razen IEC". "V tem primeru arbitražni sporazum ne bi že sam po sebi preprečeval arbitrom, da ugotovijo našo upravičenost do teritorialnega dostopa na odprto morje in zaščitne ekološke cone," so še zapisali v SDS.

Janša kot rešitev vidi dvostranski sporazum s Hrvaško

Predsednik SDS Janez Janša se je danes na predavanju v Ljubljani zavzel, da bi morali državljani arbitražni sporazum na referendumu 6. junija zavrniti. Potem pa bo pravzaprav možna ena sama rešitev - dvostranski dogovor o meji s Hrvaško in to v relativno kratkem času - do glasovanja o hrvaški pristopni pogodbi z EU v državnem zboru.

Janša je v predavanju, ki ga je organiziral Mednarodni inštitut za bližnjevzhodne in balkanske študije (Ifimes), opozoril, da Hrvaška ne bi izgubila niti metra svoje obale in otokov, če bi Sloveniji dopustila prost prehod na odprto morje. Izgubila bi le prestiž. Slovenija pa na drugi strani tvega, da bo izgubila odprto morje, čeprav ga je zgodovinsko gledano vedno imela. To je prvak SDS utemeljil tudi na podrobnem zgodovinskem pregledu, ki je praktično segalo še v čas zadnje ledene dobe pred 20.000 leti.

Opozoril je sicer predvsem na krivičnosti, ki so se zgodile Sloveniji v zgodovini, ko je po koncu prve svetovne vojne na račun Italije izgubila polovico svojega ozemlja, vnovič pa je potegnila kratko po drugi svetovni vojni, tako pri razmejitvi med tedanjo Jugoslavijo in Italijo kot tudi pri razmejevanju republik v skupni državi, je dejal. Hrvaška pa je na ta račun pridobila in zaokrožila svoje nacionalno ozemlje, je dodal.

Zgodovinske krivice bi morali upoštevati

Te zgodovinske krivice bi morali pri določanju meje upoštevati. Vendar pa arbitražni sporazum tega po njegovem mnenju ne omogoča. Še več, sporazum bo onemogočil, da bi Slovenija ohranila stik z odprtim morjem, saj so pravila mednarodnega prava jasna in zato bo meja tekla bolj ali manj po sredini Piranskega zaliva in se zaradi geografije ne more končati v odprtem morju, je prepričan.

Zavrnil je stališča podpornikov arbitražnega sporazuma, da glede na sedanje stanje meja na morju ni znana - Slovenija lahko dokaže, kaj je 25.6.1991 nadzorovala na morju, meje pa so določene tudi v skladu s slovenskim zakonom o razglasitvi zaščitne ekološke cone in epikontinentalnem pasu, ki v Sloveniji velja in zavezuje vse, je poudaril. Po tem zakonu slovensko morje sega še nižje od točke T5, stičišča nekdanjih meja teritorialnih voda Jugoslavije, Italije in odprtega morja.

Konkretno je napadel tudi strokovnost predsednika republike Danila Türka, profesorja mednarodnega prava, in predstojnice katedre za mednarodno pravo na Pravni fakulteti Mirjam Škrk, ki sta po njegovih besedah doslej zagovarjala stališče, da je Slovenija "ozemeljsko prikrajšana država" in da nima pravice do razglasitve suverenih pasov v odprtem morju. Zavrnil je tudi mnenja drugih pravnih strokovnjakov, ki sporazum podpirajo. Nekdanjega ustavnega sodnika Lojzeta Udeta je na primer označil kot nekdanjega člana "vlade v senci" SD, ko je bila ta še v opoziciji.

Slovenija s potrjenim sporazumom v težavah

Opozoril je še, da če bo arbitražni sporazum na referendumu potrjen, potem bo to povzročilo velike težave, saj bo, ker bo Slovenija izgubila odprto morje, potrebno spreminjati ustavo, pri čemer bodo nastali problemi pri dvotretjinski večini v DZ. Enak problem se pričakuje tudi pri sprejemanju hrvaške pristopne pogodbe, za katero bo prav tako potrebna dvotretjinska večina, ki jo bo težko doseči, je opozoril Janša.

Če pa bo sporazum zavrnjen, potem rešitev niti teoretično ni veliko. Najbolj realna je po njegovem mnenju ena sama - dvostranski dogovor in to še pred glasovanjem o hrvaški pristopni pogodbi v DZ, se pravi v letu ali dveh, je še opozoril.