Raketoplan se je od Mednarodne vesoljske postaje (ISS), kamor je ponesel anteno, baterije in novo rusko sobo s premerom šest metrov, odklopil v nedeljo, člani posadke pa so v petek opravili tretji sprehod v vesolje.
Atlantis je od prve izstrelitve 3. oktobra leta 1985 opravil 32 vesoljskih poletov, prebil 300 dni v orbiti Zemlje in prevozil okoli 120 milijonov milj. Zadnjemu poletu Atlantisa bosta sledila še dva poleta z Endeavourjem in Discoveryjem, pri čemer bo Atlantis v rezervi za morebitno reševalno misijo.
Hkrati poteka tudi lobiranje predsednika ZDA Baracka Obame, da dovoli še en polet Atlantisa junija 2011. Obama se mora odločiti do julija letos, sicer pa bo Atlantis ob koncu kariere skupaj z drugima dvema odšel na zaslužen pokoj v enega od ameriških muzejev.
Američani so program poletov v vesolje z raketoplani začeli 13. aprila 1981 z raketoplanom Columbia. Raketoplan je 1. februarja 2003 razpadel med vrnitvijo na Zemljo, kar je bila druga tragična nesreča v zgodovini programa. Pred tem je 28. januarja 1986 minuto po vzletu razneslo raketoplan Challenger. Ostali so še Atlantis, Endeavour in Discovery.
Obama je aprila orisal okvir prihodnosti ameriškega vesoljskega programa, ki predvideva razvoj novega plovila pri agenciji Nasa, s katerim bo mogoče do leta 2025 opraviti pristanek človeške posadke na asteroidu in leta 2035 obiskati planet Mars.
Oskrbovanje ISS se bo nadaljevalo z ruskimi raketami in morebitnimi novimi, ki naj bi jih razvila zasebna podjetja. Obama je s tem ukinil program načrtovane vrnitve človeka na Luno, za kar si je prislužil številne kritike nekdanjih astronavtov.
