Atlantis je na Mednarodno vesoljsko postajo (ISS) ponesel anteno, baterije in novo rusko sobo s premerom šest metrov. Poveljnik zadnje misije Atlantisa Ken Ham je pred povratkom na zemljo dejal, da bo raketoplan ob pristanku, ki je predviden v sredo ob 14.48 uri po srednjeevropskem času, "prevozil" 193 milijonov kilometrov. Atlantis je od prve izstrelitve 3. oktobra leta 1985 opravil 32 vesoljskih poletov in prebil 300 dni v zemeljski orbiti.
Američani so program poletov v vesolje z raketoplani začeli 13. aprila 1981 z raketoplanom Columbia. Raketoplan je 1. februarja 2003 razpadel med vrnitvijo na zemljo, kar je bila druga tragična nesreča v zgodovini programa. Pred tem je 28. januarja 1986 minuto po vzletu razneslo raketoplan Challenger. Ostali so še Atlantis, Endeavour in Discovery.
Nasa do konca leta načrtuje še dva poleta z Endeavourjem in Discoveryjem, pri čemer bo Atlantis v rezervi za morebitno reševalno misijo. Čeprav pa poteka tudi lobiranje predsednika ZDA Baracka Obame, da dovoli še en polet Atlantisa junija 2011. Obama se mora odločiti do julija letos, sicer pa bo Atlantis ob koncu kariere skupaj z drugima dvema odšel na zaslužen pokoj v enega od ameriških muzejev.
V primeru slabega vremena v sredo ima Atlantis še nekaj možnosti za pristanek v bazi Cape Canaveral na Floridi, v nasprotnem primeru pa bodo iskali možnosti za pristanek v rezervnih bazah v Kaliforniji in Novi Mehiki. Zalog za preživetje astronavtov in goriva je na voljo dovolj do sobote.
Pred povratkom na zemljo se je posadka, v kateri so poleg poveljnika Hama še Dominic Antonelli, Garrett Reisman, Piers Sellers, Stephen Bowen in Michael Good pozabavali s komikom Stephenom Colbertom, ki jih je šaljivo obtožil zavajanja javnosti, ko so se pritoževali, da so bile baterije, ki so jih nesli na ISS, hudo težke. Colbert je ugotovil, da v vesolju ni teže in astronavtom dejal, da ni čudno, da jih ukinjajo, ker gre za veliko prevaro.
Obama je aprila orisal okvir prihodnosti ameriškega vesoljskega programa, ki predvideva razvoj novega plovila pri agenciji Nasa, s katerim bo mogoče do leta 2025 opraviti pristanek človeške posadke na asteroidu in leta 2035 obiskati planet Mars. Oskrbovanje ISS se bo nadaljevalo z ruskimi raketami in morebitnimi novimi, ki naj bi jih razvila zasebna podjetja. Obama je s tem ukinil program načrtovane vrnitve človeka na luno, za kar si je prislužil številne kritike nekdanjih astronavtov.
