Finale na mitskem štadionu Santiago Bernabeu v Madridu je bil že njegova 92. tekma v vlogi delegata Uefa. "Sprva je bilo predvideno, da po kolajne na častno tribuno pridejo le predsednik kluba, trener in 18 igralcev, nato so dodali še igralce, ki so v ligi prvakov odigrali vsaj eno minuto," je povedal Jošt.

Ker Jošt ničesar ne prepušča naključju, je bil na štadionu že dve uri in pol pred začetkom tekme, čeprav je v pravilih zapisano, da mora biti poldrugo uro. Tokrat delegat in angleški sodniki niso bivali skupaj v istem hotelu. "V Madridu sem bil že od torka v hotelu Uefa, kjer sem imel vsak dan možnost druženja s številnimi uglednimi osebami iz evropskega nogometa. Sodniki, ki so prispeli dan pred tekmo, so skupaj z nizozemskim kontrolorjem sojenja, zaradi lažje logistike bivali v hotelu zelo blizu štadiona. S sodniško četverico se tudi poznam od prej, saj je sodila tekmo kvalifikacij za svetovno prvenstvo med Češko in Slovenijo jeseni 2008 v Teplicah. Tedaj je bil glavni sodnik Martin Atkinson, ki je bil na finalu evropske lige četrti sodnik. Howard Webb, ki je sodil finale v Madridu, je bil tedaj v Teplicah četrti sodnik, letošnji finale si lahko zapomni po zelo dobro opravljeni nalogi, še bolj pa po tem, da je imela na dan tekme njegova hčerka sedmi rojstni dan," je hitel pripovedovati Jošt, doma z Naklega na Gorenjskem, kjer je v tamkajšnjem klubu igral tudi nogomet v obrambnih vrstah.

Jošt je bil navdušen nad športnim obnašanjem gledalcev, saj pred tekmo na ulicah Madrida praktično ni bilo nobenih incidentov. Začasno so priprli le dva italijanska navijača, med tekmo je bilo prižganih le minimalno število bakel, po tekmi pa je bila edina nevarnost, da bodo Italijani v ekstazi skočili na igrišče, ko so se igralci Interja z zmagovalnim pokalom malce preveč približali tribuni. Na vprašanje, kakšno je bilo srečanje s trenerjem Interja Josejem Mourinhom, je odvrnil: "Rokovala se nisva, ob prihodu na štadion me je z razdalje treh metrov pozdravil kar z očmi, medtem ko sva si z Van Gaalom stisnila desnici. Bayern je imel na štadionu malenkost boljše razmere od Interja, saj ga je žreb določil za gostitelja tekme in je tako uporabljal slačilnico Reala, ki je malce boljša in lepša od tiste za goste. A obe garderobi sta takšni, da marsikje tudi doma ni tako lepo, udobno in čisto."

Jošt je finalno tekmo gledal iz častne lože na sedežu, ki je tik zraven stopnic, da se lahko v vsakem trenutku spusti v slačilnico ali na igrišče. "Takoj za častno tribuno je osrednji prostor VIP, slačilnice so dve nadstropji niže, na izbiro imaš dvigalo in stopnice. Ko je sodnik odpiskal konec prvega polčasa, sem moral nemudoma do garderobnih prostorov na nadzor žreba za dopinško kontrolo, kamor morata po dva igralca iz vsake ekipe. Izžrebana sta bila tudi Pandev in Stanković, ki se je z najbližjimi družinskimi člani veselil že kar na zelenici štadiona, z obema sem tako po tekmi spregovoril tudi nekaj besed. Bilo je nekaj težav z lulanjem, potem ko smo jih dolgo časa čakali, da so prišli s slavja z igrišča in bili nestrpni, ker niso smeli naprej na proslavljanje v slačilnico," je povedal Jošt in za konec dodal: "Na finalu je skoraj vse potekalo kot po maslu. Že dolgo ni bilo finala s tako zglednim obnašanjem igralcev z le tremi rumenimi kartoni, zelo dobrim sojenjem, odličnim sodelovanjem vodstev obeh vseh ekip kot tudi zelo dobrim obnašanjem navijačev."