"Znova se bomo sestali 8. junija, vendar pa to ne bo edina tema," je opozoril Pahor. "Še preden se bomo seznanili s pogledi socialnih partnerjev na ocene različnih predlogov sprememb pokojninskega sistema, se bomo pogovarjali tudi o paketu treh zakonov, ki se nanašajo na trg dela, delovna razmerja in malo delo in kjer bomo skušali uskladiti stališča, kolikor bo mogoče," je napovedal premier.
Po dopolnjenemu predlogu pokojninskega zakona, ki ga je predstavil minister za delo Ivan Svetlik, bi moški polno pokojnino lahko dosegli tudi pri starosti 60 let in 43 letih pokojninske dobe, ženske pa pri starosti 58 let in 41 letih pokojninske dobe.
Nadalje se podaljšujejo prehodna obdobja, večina prehodnih obdobij pa se mora končati do leta 2020, je opozoril minister.
Z namenom, da bi ustavili padanje pokojnin, vladna stran predlaga prilagoditev odmere pokojnin novim upravičencem s postavitvijo nadomestne stopnje v višini 80 odstotkov za 40 let pokojninske dobe pri moških oz. 38 let pri ženskah. Tako naj bi dosegli, da se novim upravičencem v bodoče odmeri pokojnina le na podlagi prejetih plač, ne da bi se pokojnina dodatno prilagodila še vsem pokojninam tistih, ki jo že prejemajo, je vladna stran zapisala v gradivu.
Z namenom, da bi delodajalce zaposlenih, ki ostanejo zaposleni tudi po izpolnitvi minimalnih pogojev za upokojitev, stimulirali k zaposlovanju starejših, pa vlada predlaga znižanje prispevka delodajalca za pokojninsko in invalidsko zavarovanje za 50 odstotkov.
Sindikalna in delodajalska stran bosta vladni predlog preučili in svoja stališča predstavili 8. junija.
Sindikati so nazadnje predlagali, da bi bila spodnja starostna meja za upokojitev 60 let, zahtevana pokojninska doba pa naj bi bila pri moških 40 in pri ženskah 38 let. Spremembe naj bi se uveljavljale postopno, tako da bi prehodno obdobje trajalo osem let.
