Sočasna presaditev srca in ledvic je zahteven iz zelo redek poseg. Letno namreč po celem svetu izvedejo približno 15 do 20 takšnih operacij.

52-letni Stanko Škrinjar je na operacijo čakal devet mesecev. Presaditev je potreboval zaradi napredovanega srčnega popuščanja srca in kronične odpovedi ledvic, zaradi česar je bil na hemodializi. Operativni poseg, ki je trajal 10 ur, je potekal brez zapletov. Tudi celoten postopek zdravljenja in okrevanja po operaciji je potekal po pričakovanjih in bolnik je približno dva meseca po posegu zapustil bolnišnico s skoraj normalno ledvično funkcijo in brez znakov srčnega popuščanja.

Do začetka 90. let prejšnjega stoletja je bila pri bolnikih z napredovanim srčnim popuščanjem, pri katerih je bila edina terapevtska možnost presaditev srca, ta kontraindicirana v primeru napredovane ledvične bolezni. Enako je bilo tudi pri bolnikih z napredovanim ledvičnim popuščanjem.

V zadnjih 15 do 20 letih pa je tudi za take bolnike postalo možno zdravljenje s kombinirano presaditvijo srca in ledvic, pri čemer oba organa odvzamejo od enega darovalca. To prinaša več prednosti v primerjavi z zaporednima transplantacijama dveh organov dveh različnih darovalcev, saj se operativni poseg opravi samo enkrat, prav tako je samo enkrat potrebna imunosupresivna terapija, ob tem pa je zavrnitev organov zelo malo, če so organi odvzeti od enega istega darovalca. Srednje in dolgoročno preživetje bolnika po takšni operaciji je podobno kot pri presaditvi enega organa.

Direktor Univerzitetnega kliničnega centra (UKC) Ljubljana Vrhunec poudarja, da se s takim dosežkom ne more pohvaliti nobena zdravstvena institucija v Sloveniji, kljub temu da obstajajo pri nas tudi druge terciarne bolnišnice. Ob tem je izpostavil tudi nedavni dosežek zavoda, ko so v enem dnevu presaditev ledvic opravili pri petih bolnikih.

Vendar bo ljubljanski UKC na račun zniževanja sredstev za terciarno dejavnost težko še naprej sledil trendu, ki ga je doslej dosegal, opozarja Vrhunec. Zniževanje sredstev za terciarno dejavnost in prelivanje programov k drugim izvajalcem razume kot siromašenje UKC Ljubljana.

Strokovna direktorica zavoda Brigita Drnovšek Olup je ob tem pripomnila, da je Javna agencija za raziskovalno dejavnost odobrila le en raziskovalni projekt UKC, čeprav so prijavili 25 projektov.