Prav solidarnost pa je po besedah slavnostne govornice ministrice Majde Širca največje sporočilo, ki po skoraj sedmih desetletjih utrjuje, podčrtuje in posreduje izkušnja partizanske bolnice Franja.

Majda Širca je poudarila, da ni dovolj, da Franjo zaščitimo samo kot kulturni spomenik državnega pomena z evropskim, slovenskim, občinskim znakom kulturne dediščine: "Naj si izmislimo še toliko znakov, s katerimi Slovenijo lahko bolje čutimo in ljubimo, naj nas na vsakem vogalu čaka v zasedi I feel Slovenia, zagotovo ni močnejšega od tistega znaka, ki ga znotraj svetovne dediščine predstavlja Unesco in tistega, ki ga znotraj kolektivnega spomina predstavljata pogum in solidarnost našega rodu. In ta rod je znal reči ne, ko so ga silili tja, kamor ni spadal. Ta rod je bi solidaren, ko je bilo težko. Solidarnost je vedno umikala in brisala prepire, nestrpnosti, zavisti in razdvojenosti."

Franja ponovno živi

Župan občine Cerkno Jurij Kavčič je prepričan, da Franja sedaj ponovno živi in obstaja kot povezovalna sila sožitja, kot svetovni klic po človečnosti, kot notranja volja k svobodi. "Ob žalostnem pogledu na razdejanje po vodni ujmi ni bilo domoljuba, ki ne bi občutil živega poslanstva spomenika, ki ne bi občutil pokončne uporniške volje nekdanje bolnišnice, ki je ne more premagati še tako močna uničevalna sila." Velika solidarnost je bila navzoča tudi pri prostovoljnem zbiranju predmetov, podarili so več kot 1200 eksponatov in tudi lepo vsoto denarja. "Vse je lepo obnovljeno. Škoda je, da jim ni uspelo rešiti rentgenskega aparata," je povedal zdravnik in podpredsednik državnega zbora Vasja Klavora in dodal: "Nekaj dni po povodnji sem prišel v šempetrsko bolnišnico, kjer smo imeli star nemški rentgen, ki je bil vojni plen. Zgrožen sem ugotovil, da so ga tik pred naravno nesrečo v Franji odnesli na odpad."

"Hvala bogu, da so bolnico obnovili. Resda gre za improvizacijo, za zgodovino pa obnova izjemno veliko pomeni," je dejal Niko Kavčič, ki je prišel v spremstvu žene, hčerke in pravnuka Levija.

S hčerko in pištolo v nahrbtniku

"V bolnico sem prišla z dva dni staro hčerko Dašo iz Novakov, kjer sem jo rodila. Po osemnajstih dnevih, ki sva jih preživeli brez mleka, sem na lastno željo odšla. Franja Bojc mi je namreč dejala, da bo hčerka brez mleka umrla. Odnesla sem jo v nahrbtniku, v njem pa sem imela samo še pištolo. Srečno sva se prebili čez Novake, pod Blegošem v Davčo in nato v Železnike," je povedala Zdenka Kavčič - Daša in dodala, da je verjetno zadnjič obiskala Franjo in se prepričala, da lepo skrbijo zanjo.

Mirko Rakušček iz Blejske Dobrave, sicer pa rojen v Magozdu pri Kobaridu, je prišel v sotesko Pasice v spremstvu vnuka Matica Prešerna z Jesenic. "Po grapi in po vodi potoka sem v bolnico nosil ranjence. Med drugim tudi ranjenega ameriškega pilota. Takrat sem bil star 22 let. V bolnico pa sem s Čepovana v Trnovskem gozdu z vozom in sanitetnim materialom pripeljal tudi Franjo. Koga sem pripeljal sem seveda izvedel pozneje."

Slovesnosti ob odprtju prenovljene bolnišnice se je udeležilo okoli 1500 ljudi, med njimi tudi nekdanji ranjenci, člani osebja in veliko število mladih.