Stroški sanacije bolnišnice Franje so znašali 2,375 milijona evrov, kar je manj od prvotno predvidenih. Razen za osrednji del kulturnega spomenika, katerega lastnik je občina Cerkno, so poskrbeli tudi za trajno sanacijo poti, struge potoka in zgradili sistem zaplavne in lovilne pregrade v zaledju. Denar za obnovo sta zagotovila ministrstvo za okolje in prostor ter ministrstvo za kulturo. Mestni muzej Idrija pa je iz zavarovalnine in donacij zagotovil sredstva za obnovo muzejske zbirke.
Po prvih ocenah naj bi sicer vodna ujma v partizanski bolnici Franja leta 2007 povzročila za 4,134 milijona evrov škode, je za STA povedal župan občine Cerkno Jurij Kavčič. Posegi povrnitve stanja pred povodnijo so zajeli sanacijo in obnovo dveh poškodovanih barak, rekonstrukcijo enajstih uničenih barak in drugih objektov, restavriranje 30 močno in 80 manj poškodovanih muzealij ter pridobivanje oz. rekonstrukcijo okoli 650 ostalih muzealij in kosov inventarja.
"Med zadnjo naravno ujmo pa je bolnišnico skoraj v celoti odneslo, nepoškodovani sta ostali le dve izmed trinajstih lesenih barak. Prav tako je visoka voda odnesla večino originalnih muzejskih eksponatov, tako da so v sanaciji uspeli najti in restavrirati le 225 izmed več kot 800 predmetov," je za STA pojasnila kustosinja Mestnega muzeja Idrija Milojka Magajne.
Partizanska bolnišnica Franja, ki nosi ime po zdravnici dr. Franji Bojc Bidovec in je delovala med drugo svetovno vojno v letih 1943-1945, je bila zgrajena za zdravljenje ranjencev in težjih bolnikov na območju 9. korpusa slovenske partizanske vojske, tj. za potrebe ranjencev na območju severne Primorske in Gorenjske. Prvo barako v soteski Pasice v Dolenjih Novakih so postavili decembra 1943. Ustanovitelj in prvi graditelj bolnice je bil dr. Viktor Volčjak. Bolnišnica je bila organizirana v več manjših oddelkov v ožji in širši okolici, v času delovanja se je v njej zdravilo okoli 1000 borcev; v glavni postojanki se je zdravilo 522, predvsem težjih ranjencev različnih narodnosti.
