Letošnja vigred se je začela tradicionalno - z dežjem, saj je ves petkov dopoldan rahel dež hladil ozračje pred uradnim odprtjem 28. Vinske vigredi v Beli krajini.

A Belokranjci se niso dali. Kljub zlovešči vremenski napovedi so postavili šanke, šotore, ražnje in stojnice z domačo obrtjo. Obiskovalci, ki so prihajali večinoma iz različnih delov Slovenije in tudi s Hrvaške, niso potrebovali zemljevida, da bi našli prireditveni prostor. Potrebovali so zgolj dober nos, saj je korak vodil vonj pečenih odojčkov in jagenjčkov, ki so se "potili" na ražnjih.

Bela krajina namreč slovi po teh mesnih kulinaričnih dobrotah, ki so drugim koncem Slovenije tuje, pravi pečenjar Željko Bekelja, ki na Vinski vigredi peče že vrsto let. K lažji orientaciji je pripomogel tudi vonj belokranjske pogače, ki se je pritajeno vil iz stavbe konzuma, kjer si pet pečic od desete ure zjutraj do osme zvečer ni utegnilo vzeti niti trenutka predaha, saj so jih članice Društva kmečkih žena Metlike priganjale z vedno novimi pogačami. Ker je belokranjsko pogačo evropska komisija nedavno uvrstila na seznam zaščitenih živil v kategoriji zajamčene tradicionalne posebnosti, so Belokranjci obiskovalcem ponudili tudi, da sami poskusijo speči pogačo.

"Na Vinski vigredi sem redna gostja. Všeč mi je, ker lahko uživam v kulinariki in v vseh teh dobrotah," pove Teja Papič. "Dobimo se s prijatelji in uživamo. Pijemo pa sladka, polsladka vina oziroma vina za ženske," še v šali pristavi Papičeva. Tudi sicer večina obiskovalcev to prireditev obišče zaradi žlahtne kapljice. Letos so imeli kaj poskušati, saj je bilo na ocenjevanje prijavljenih kar 409 vzorcev vin.

Kot najboljše je bilo izbrano vino sauvignon, suhi jagodni izbor, letnik 1999, ki ga je pridelala družina Prus iz Krmačine. Šampion med vini je sladkega okusa in zlatorumene barve, "spominja predvsem na prezrelo grozdje, rozine, med, posušeno cvetje in posušeno sadje. Skratka harmonično, polno, viskozno, zaokroženo elegantno vino. Tako bi ga opisal jaz," je s ponosnim glasom in kozarcem rujnega vina v roki pripovedoval Jožef Prus. Ali je res tako, pa so se prepričali tudi mnogi ljudje, ki jim ni bilo težko globlje poseči v denarnico, da bi sami preverili kakovost tega predikatnega vina. In ključ do kakovosti? "Izbrana lega, kasnejša trgatev, izbrano grozdje in nežna tehnologija pridelave, ker je mošt namreč treba negovati kot dojenčka," je pojasnil Prus.

"Vinska vigred je s svojo dolgoletno tradicijo dvignila kakovost belokranjskih vin in ponesla dobro ime naših vinarjev in našega kraja po vsej državi in tudi preko meja," pravi direktor Kmetijske zadruge Metlika Jože Cajnar, ki si Metlike brez Vinske vigredi niti ne more predstavljati. "A vigred je prerasla ta vinski del. Vinska vigred je več. Predstavlja vrednote življenja, kot sta prijateljstvo in sodelovanje, in to je tisto sporočilo vigredi, ki je širše in mogoče še najbolj pomembno," meni Cajnar. Da je temu res tako, potrjujejo mnogi obiskovalci, ki v tem času vsako leto znova obiščejo Metliko. O tem se strinjajo tudi kolesarji ljubljanskega društva Rog-Franek, ki so se v soboto množično zgrnili na Trg svobode in stene tamkajšnjih stavb na debelo obložili s kolesi, potem ko so si po kolesarski turi privoščili oddih in kozarec belokranjca ali metliške črnine.

Velja omeniti, da pa vse le ni šlo gladko glede organizacije vigredi, saj je metliška županja Renata Brunskole teden dni pred odprtjem razkrila, da je bilo v tem kriznem času težko zbrati potreben denar za organizacijo tridnevne prireditve. "Bilo me je nekoliko strah, kako se bo izšlo," je priznala Brunskoletova. A na koncu se je le vse izteklo tako, kot je bilo treba, z veliko obiskovalci in malo dežja, saj je bilo slednjega ravno toliko, da je ohladil marsikatero od vina prevročo glavo.