"Kriza je resna, a tudi odziv EU je resen," je Buzek odgovoril na vprašanje, ali bo dogovor dovolj za pomiritev finančnih trgov in preprečitev najbolj črnega scenarija - razpada območja evra. Dogovor o vzpostavitvi sistema, ki predvideva do 750 milijard evrov v pomoč državam v območju evra, je po njegovih besedah "velik korak naprej", zato je glede usode evra "zelo optimističen".

Slovenski predsednik se je strinjal s to oceno in poudaril, da prvi odzivi svetovnih finančnih trgov pričajo, da so dogovor sprejeli kot ustreznega. Ob tem je menil, da območje evra na tej točki ni v življenjski nevarnosti. "Vendar pa potrebuje nadaljnjo evolucijo," je dodal predsednik Türk in poudaril, da je potreben nadaljnji razvoj celotnega monetarnega sistema, pri čemer je treba dati poseben pomen konceptu solidarnosti.

Na vprašanje, kako se Slovenija odziva na krizo območja evra, je predsednik Türk odgovoril, da smo z našimi razpravami začeli razmeroma pozno in da niso bile zelo poglobljene. "Če bi z enim samim stavkom poskušal oceniti to, za kar gre v tem trenutku, bi rekel, da je to neke vrste nakup zavarovalne police. Gre za to, da je treba vložiti nekaj sredstev v ohranitev, okrepitev in nadaljnji razvoj evrskega območja in naše skupne valute evro," je poudaril

Slovenski predsednik je ob tem ocenil, da je to dobra investicija, ki bo omogočila razvoj standardov in postopkov, ki bodo zagotovili nujno potrebno pravičnost v okviru solidarnosti. "Prav je, da se v okviru evrskega območja solidarnostno pomaga, vedeti pa je treba komu in s kakšnimi zahtevami, tako da je pomoč resnično usmerjena k dobrim ciljem in da pravi rezultat," je pojasnil.

Počasno odzivanje EU na klice na pomoč iz območja evra pa je predsednik Türk komentiral z besedami, da je v življenju velikokrat tako, da se resnično reševanje začne šele, ko postanejo stvari nujne. "To je menda del človeške narave. Ni najbolje, da je tako. Bolje bi bilo, če bi določene mehanizme imeli že prej, določenih mehanizmov pa se tudi ni poskušalo uporabiti," je menil.

Pri tem je opozoril na pomen Mednarodnega denarnega sklada in obžaloval, da je EU prepozno spoznala, kako koristen je ta sklad pri presoji stanja v državi, ki je v težavah, pa tudi pri določanju kriterijev za izhod iz težav. "To spoznanje ni bilo pravočasno sprejeto, če bi se to sprejelo januarja ali februarja, bi seveda bili danes v boljšem položaju," je ocenil.

Finančne razmere so bile tudi osrednja tema dopoldanskega srečanja slovenskega predsednika s predsednikom Evropskega sveta Hermanom Van Rompuyem, predvsem razvoj koncepta solidarnosti in vloga IMF. Govorila pa sta tudi o odnosih z državami v sosedstvu EU, pri čemer je imel slovenski predsednik nekaj predlogov glede dejavnosti predsednika Evropskega sveta v razmerju do vzhodnega partnerstva, Balkana in obrobja EU.

Slovenski predsednik se je sicer danes zjutraj najprej udeležil otvoritvenega zasedanja Svetovnega gospodarskega foruma za Evropo, popoldne pa je v okviru foruma spremljal tudi televizijsko razpravo o evoluciji območja evra. Poleg srečanj z Buzekom in Van Rompuyem je imel tudi delovno kosilo z evropskim komisarjem za okolje Janezom Potočnikom.

Predsednik bo na gospodarskem forumu sodeloval tudi v torek, ko se bo zjutraj najprej udeležil interaktivnega zasedanja za premislek o strateški agendi Evrope, nato pa še interaktivnega zasedanja o premisleku o širitvi Evrope in njeni bližnji soseščini.