Gandi je imel s svojo ženo Kasutro, s katero sta se po dogovoru med družinama poročila še kot otroka, dolgo časa običajno spolno življenje in rodila mu je štiri otroke. Potem pa se je, kot je znano, nekako pri 37 letih odločil, da bo postal brahman in bo živel povsem asketsko, tudi na področju spolnosti. Prepričan je bil, da bo z vzdržnostjo dobil veliko moč in tako bolje služil človeštvu in kolonizirani Indiji. Tudi drugim Indijcem je nato priporočal spolno vzdržnost, poročenim parom pa prepovedal, da bi v času bivanja v njegovem ašramu imeli spolne odnose.
Toda Adams trdi, da se je Gandi v drugi polovici življenja v svojem ašramu v resnici pogosto kopal z mladenkami, ki so ga tudi masirale, prav tako je bil v postelji z eno ali več svojimi privrženkami hkrati. Gandi se krepostnosti na področju spolnosti pravzaprav ni odpovedal, le razumel jo je na povsem samosvoj način. "Spolnost je razumel v zelo ozkem pomenu," pravi Adams. Gandi naj bi od žensk pričakoval, da ga bodo spolno vzdražile, on pa naj bi potem dokazal svojo zmožnost, da se odpove užitku. Menda je v svojo posteljo vabil celo žene moških, ki so obiskovali njegov ašram, medtem ko s svojimi zakonitimi soprogi niso imele pravice spati. Zlasti rad jih je oče indijske nacije uporabil za neke vrste striptiz, pri katerem ni bilo dotikanja. Leta 1947 pa je takrat že 77-letni Gandi, ko je v neodvisni Indiji prišlo do medverskih pobojev, šel na primer v posteljo s svojo 18-letno pranečakinjo in ji pri tem dejal: "Oba naju lahko ubijejo muslimani in najino čistost morava dati na zadnjo preizkušnjo, tako da bo šlo za najčistejše žrtvovanje, zato morava spati skupaj gola."
Vse do njegove smrti leta 1948 so vsaj njegovi bližnji vedeli za Gandijevo nenavadno spolno vzdržnost, potem pa je postal legenda in vse te podrobnosti o njegovi tolikokrat preskušani čistosti so šle v pozabo. Zanimivo je tudi, da je njegova žena, ki je umrla leta 1944, morala sprejeti tako njegovo spolno vzdržnost kot njegovo spolno eksperimentiranje z drugimi ženskami.
