Ob tem je Lahovnik opozoril, da obstaja nevarnost, da se bo v območju z evrom pojavil tako imenovani zastonjkarski učinek (free-rider effect) oz. problem moralnega hazarda, ko bodo posamezne države članice začele dojemati takšno pomoč kot samoumevno in jo bodo v podobnih primerih pričakovale oz. bodo menile, da je samoumevno, da svoje javno-finančne težave rešujejo na račun davkoplačevalcev drugih držav članic območja evra.

Drugi problem, ki je s tem povezan, pa je po njegovi oceni, da je temeljni problem grških javnih financ zelo velik obseg sive ekonomije in prenapihnjen javni sektor. Temu pa v dosedanjih ukrepih, tudi v predlogu za razrešitev problemov, po ministrovem mnenju ni bilo namenjene dovolj pozornosti.

Poudarek je trenutno na dvigu davka na dodano vrednost za dve odstotni točki in dvigu nekaterih trošarin, je pojasnil in izpostavil, da se pri tem zanemarja dejstvo, da se velik del ekonomije izogiba plačilu davkov.

Po njegovi oceni tudi odprava 13. in 14. plače ni veliko zategovanje pasu, saj mnoge članice območja evra, med njimi tudi Slovenija, izplačila 13. in 14. plače v javnem sektorju sploh ne poznajo. "Zato je vprašanje, ali bodo ukrepi, ki jih je pripravila grška vlada, dobra podlaga za konsolidacijo javnih financ, ali pa bo v prihodnje potrebno iskati dodatne finančne vire za konsolidacijo," je poudaril.

Temeljni problem območja evra je po njegovi oceni v tem, da "imamo sicer skupno valuto, nimamo pa skupne davčne politike". Zato bi morali voditelji držav članic območja evra tem vprašanjem nameniti več časa, je ocenil. "Mislim, da je iluzija, če kdo pričakuje, da bomo na prvem naslednjem vrhu držav članic EU celovito razrešili vprašanja območja evra," je za STA še povedal Lahovnik.

Finančni ministri držav v območju evra so v nedeljo sprejeli odločitev za sprožitev mehanizma 110 milijard evrov posojil Grčiji v prihodnjih treh letih. Države v območju evra so pripravljene prispevati 80 milijard evrov (v prvem letu 30 milijard evrov), Mednarodni denarni sklad (IMF) pa preostalo. Slovenija bo k reševanju Grčije prispevala 0,48-odstotni delež, kar znese 384 milijonov evrov. Na ministrstvu za finance trenutno preučujejo različne zakonodajno možne rešitve.