Vendar so bolj kot kratkotrajne nespečnosti nevarne motnje spanja, ki povzročajo prekomerno dnevno zaspanost, kot so narkolepsija, motnje dihanja v spanju, sindrom nemirnih nog, periodični gibi v spanju, motorična aktivnost med spanjem, zaradi česar se ljudje zbujajo utrujeni in zaspani, je povedala doc. dr. Leja Dolenc Grošelj, vodja ambulante za motnje spanja na Inštitutu za klinično nevrofiziologijo UKC Ljubljana.

Spanje je pomembno, ker smo ljudje cirkadialna bitja, kar pomeni, da spimo ponoči v temi in smo budni podnevi. Na ritem spanja in budnosti je vezan tudi ritem temperature, izločanja nekaterih hormonov. To za kratek čas s tem, da spimo manj, lahko porušimo, na dolgi rok pa premalo spanja vodi v huda bolezenska stanja.

Bolnika snemajo med spanjem

V laboratoriju za motnje spanja zdravijo ves spekter motenj spanja, tudi druge bolezni, ki se kažejo med spanjem, na primer epilepsija, ko ima bolnik napade ponoči. Najprej bolnika pregledajo v ambulanti, po možnosti ob prisotnosti partnerja ali staršev, saj na ta način dobijo več informacij, kaj se ob napadih ponoči dogaja, po potrebi naredijo slikovno diagnostiko in druge preiskave, nato pa bolnika med spanjem v laboratoriju posnamejo. Kadar bolnika muči zaspanost čez dan, pa lahko ritem budnosti in spanja spremljajo s pohodnimi aparati v domačem okolju bolnika.

Bolnik se največkrat ne spominja, kaj je počel v spanju, tega se tudi ne zaveda, zato pravno za svoje početje med spanjem ni odgovoren, je razložila Dolenc-Grošljeva. "To so hude motnje, ki jih ljudje skrivajo pred partnerjem in okolico. Pomembno je, da je okolje o tem obveščeno, to razume in sprejme," je povedala.

Pri družinskem zdravniku

Z motnjami spanja se najprej sreča osebni zdravnik. So zelo pogost problem in se pojavljajo skozi vse življenje, je povedala splošna zdravnica asist. mag. Nena Kopčavar Guček. Naloga splošnega zdravnika je, da prepozna prave motnje spanja od nespečnosti, ki je posledica stresnega dogodka, čezmerne utrujenosti, slabe higiene spanja in tako dalje, in bolnika napotiti na nadaljnjo obravnavo k zdravniku specialistu.

Nespečnost je namreč lahko prehodna, akutna, če je kronična, pa jo je treba obravnavati. Motnje spanja lahko nastanejo v sklopu psihičnih bolezni, lahko pa so povezane s telesnimi boleznimi, na primer srčno-žilnimi. Pogosto se pacienti oglasijo tudi z željo, da bi jim dali zdravila, da bi imeli manj težav zaradi nespečnosti, ki je posledica menjave časovnih pasov pri potovanjih.

Motnje spanja niso enake depresiji, dodaja Dolenc-Grošljeva. Treba je ugotoviti, kaj je osnovna bolezen, ali depresija vodi v nespečnost ali nespečnost vodi v depresijo, in zdraviti osnovno bolezen.

Težavo predstavlja to, da ljudje uživajo preveč uspaval. Uspaval ne bi smeli jemati več več kot tri tedne, saj kasneje ne učinkujejo več. Zaradi dolgotrajnega jemanja uspaval se razvije tudi odvisnost.

Koliko ur je treba spati?

Najpogostejše vprašanje, ki ga postavljajo zdravniku, je, koliko ur na noč je treba spati. "To je individualna potreba. Vsak ve, koliko spanja potrebuje, da normalno deluje, in vsako krajšanje teh vrojenih vzorcev spanja se slabo obnese," je povedala Kopčavar-Gučkova. Neka študija je na primer pokazala, da najdlje živijo ljudje, ki spijo od 6 do 7,5 ur na noč, pri tistih, ki so spali manj od 3,5 ur (ženske) oziroma manj kot 4,5 ur na noč (moški), je bila smrtnost za 15 odstotkov večja. Enako pri tistih, ki so spali pretirano dolgo, več kot 8,5 ure. Smrtnost je povečalo tudi jemanje uspaval. Relativna nespečnost torej podaljšuje življenje, bi lahko povzeli ugotovitve študije.

Govorimo o motnji spanja, če se človek zvečer ne more umiriti brez prižgane televizije ali računalnika, ali je to znak slabe higiene spanja? Gre za problem neustreznih povezav s spanjem, odgovarja Dolenc-Grošljeva. Zvečer potrebujemo aktivnosti, ki pomirjajo, pomembno je, da gremo v posteljo, ko smo res zaspani. Če gremo v posteljo in spanca ni, vstanemo in opravimo neko mirno dejavnost. Gledanja televizije ne moremo šteti za podaljševanje spanja, tudi počitek ni enak spanju. Spanju tudi ne koristi, če urico ali dve zaspimo že med gledanjem televizije.

Ali spimo dobro ali slabo, je lahko odvisno tudi od prehranjevalnih navad. Slabo spimo zato, ker zvečer jemo preveč in hrano, ki spodbuja budnost, ne pa spanje, pravi živilska tehnologinja Marija Merljak. "Zdravje je naša odločitev: za vsako stvar se je v življenju treba odločiti, tudi ali bomo spali ali ne," pravi svetovalka za zdravo prehrano. Za dobro spanje potrebujemo izkoristljive beljakovine, ki so v mleku, jogurtu, sirotki, in nekaj sladkega. Odlična mešanica je na primer jogurt ali mleko z banano. Za budnost pa priporoča uživanje sadja in zelenjave, kot so paradižnik, korenje, zelena, rdeča pesa. Zelo dobri so napitki iz tega sadja, ki jim dodamo ščep začimb, na primer ingverja.