Gre za prvi uradni korak k morebitnemu dogovoru o tako imenovani prostovoljni poravnavi Vegradovih obveznosti mimo sodišča, do katere pa je pot še vedno dolga. Čeprav so iz družbe v petek zvečer uradno sporočili, da sporazum zajema prestrukturiranje dolga do bank, povečanje kapitala družbe s svežim kapitalom, pretvorbe obveznosti družbe v kapital ter delne odpise in popuste obveznosti do dobaviteljev, sporazum po dostopnih podatkih pomeni le podlago za podrobnejše dogovore med Vegradom, njegovimi lastniki, dobavitelji in bankami o omenjenih perečih točkah.
Po naših informacijah imajo tako v upravi Vegrada s Hildo Tovšak na čelu odprte še vsaj tri "fronte". Poleg tega da je še vedno v zraku dogovor z bankami, ki želijo imeti pred reprogramiranjem posojil močno zadolženi družbi na mizi trdna zagotovila lastnikov, da bodo vanjo vplačali dodatni kapital, so pred Vegradovo upravo težki pogovori z dobavitelji. Ti naj bi se po predlogu Vegradove uprave odrekli delu terjatev, natančneje okrog 25 milijonom evrom. Rok za plačilo večine od preostalih sto milijonov evrov, ki jih Vegrad dolguje dobaviteljem, bi ti po omenjenem predlogu preložili, okrog dvajsetim največjim dobaviteljem pa naj bi Vegradova uprava ponudila pretvorbo dela terjatev v prednostne delnice, ki ne bi imele glasovalnih pravic.
Daleč največja ovira pri Vegradovem boju zoper stečaj ali prisilno poravnavo je po naših informacijah povezana s pridobitvijo dodatnega kapitala, ki naj bi ga v Vegrad vložila dva največja lastnika. Po ocenah nadzornikov, ki jih vodi Klemen Boštjančič, naj bi namreč velenjsko gradbeno podjetje potrebovalo od pet do deset milijonov evrov svežega kapitala, pri čemer ga je državna PDP, ki ima v lasti 29 odstotkov Vegrada, pripravljena v svojem delu vložiti le, če bo to storila tudi družba pooblaščenka, ki je v lasti članov uprave in zaposlenih. Pri tem pa bi se lahko zapletlo. Iz javno dostopnih podatkov je namreč razvidno, da je bila še predlani največji kreditodajalec pooblaščenke, ki je imela konec leta 2008 ob sedmih milijonih evrov kapitala za skoraj dva milijona evrov (kratkoročnih) finančnih obveznosti, s posojili v višini okrog milijon evrov prav skupina Vegrad.
To posledično pomeni, da pooblaščenki ostaneta le dve možnosti. Prvič, da v najem posojila za dokapitalizacijo skuša prepričati katero od bank, pri čemer velja poudariti, da so njeno edino premoženje delnice Vegrada, ki bodo v primeru stečaja družbe brez vrednosti. In drugič, da v dokapitalizacijo družbe z negotovo prihodnostjo uspe prepričati drugega vlagatelja, ki bo v njeno reševanje pripravljen vložiti najmanj 3,5 milijona evrov. Sporazum po naših podatkih eksplicitno ne omenja ne Celovških dvorov, za dokončanje katerih naj bi Vegrad potreboval dodatna finančna sredstva, ne novega kratkoročnega posojila, ki ga želi družba najeti za lažje izplačilo plač v prihodnjih mesecih.
primoz.cirman@dnevnik.si
