Gospodarska in finančna kriza že nekaj časa hromi vsa področja v državi. Kaj je na področju ukrepov za izhod iz krize z zakonodajnega vidika pripravilo vaše ministrstvo?

Vlada je sprejela predlog zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju. Z omenjenim zakonom skušamo zagotoviti predvsem večjo učinkovitost postopkov na področju insolventnosti in okrepiti položaj upnikov v teh postopkih. Skrbimo tudi za večjo profesionalizacijo in strokovno usposobljenost upraviteljev, kar ni nepomembno glede na izkušnje, ki jih imamo na tem področju. Novela prinaša tudi vrsto ukrepov za pospešitev sodnih postopkov, saj denimo predvideva, da bodo odslej vse pritožbe v stečajnih postopkih obravnavane na enem mestu, in sicer na Višjem sodišču v Ljubljani.

S pomočjo ministra za razvoj Mitje Gasparija smo v zakon vključili tudi rešitev, po katerem bi lahko upniki in drugi investitorji dokapitalizirali podjetje, če tega niso pravočasno storili lastniki. S tem bi močno spremenili dosedanji koncept, po katerem so bili predvsem lastniki tisti, ki so odločali o vsem, kaj se bo dogajalo v stečajnem postopku. Tako bi podjetjem, ki pridejo v težave, omogočili nov začetek. Hkrati pa bo novela insolvenčnega zakona omogočila nov zagon tudi poštenemu podjetniku - posamezniku, ki se bo znašel v osebnem stečaju, če bosta s tem soglašala upravitelj in sodišče.

Kako daleč je priprava novele o izvršbi in zavarovanju, ki je uvrščena tudi na seznam predpisov izhodne strategije?

Novelo še pripravlja posebna skupina na ministrstvu, potrebna pa je zato, ker zdajšnji postopek nekoliko preveč ščiti dolžnika. Slednji ima trenutno na voljo vsaj 15 instrumentov, s katerimi lahko zavlačuje postopek, zato so spremembe potrebne predvsem na tem področju.

Ni denimo prepričljivih razlogov za to, da v primeru, ko je na primer obveznost zavarovana z menico, ugovor zadrži izvršbo. Prav tako razmišljamo, da bi, ko gre za izvršbe na denarne obveznosti, uvedli sistem, po katerem je upnik lahko poplačan takoj, kljub vloženemu dolžnikovemu ugovoru.

Kar se tiče izvršb, smo sicer v zadnjem času zaznali še eno težavo, namreč da imajo izvršitelji po podatkih Vrhovnega sodišča RS kar 145.000 nerešenih zadev, pri čemer pa ni jasno, zakaj je temu tako. Zato sem že naročil pregled dela izvršiteljev, med katerim bomo skušali ugotoviti, v čem je težava. Tudi v izvršilnih zadevah bomo uvedli izključno pristojnost Višjega sodišča v Ljubljani in pospešili postopke. Izboljšali bomo tudi mehanizem za iskanje dolžnikovega premoženja.

Kako se sicer kriza odraža v pravosodju? Je zaradi nje več sodnih postopkov in če jih je, katerih?

Kriza se vsekakor pozna. Pozna se že v statistiki. Ta kaže, da se je izrazito povečalo število gospodarskih sporov. Nekatera okrožna sodišča so z njimi dobesedno zasuta. Na ljubljanskem okrožnem sodišču ima denimo posamezen sodnik v povprečju v tem trenutku v reševanju 400 gospodarskih sporov, kar je izredno veliko število zadev.

Zelo se je povečalo tudi število izvršb. Enkrat več zadev je bilo samo v postopkih izvršbe na podlagi verodostojne listine, kamor sodijo tudi neplačani računi. Namesto pričakovanih 120.000 zadev so recimo na Centralnemu oddelku za izvršbo na podlagi verodostojne listine rešili več kot 200.000 zadev.

Ima pa kriza še druge učinke, recimo na tožbene zahtevke bank in pa finančnih institucij zoper tiste, ki ne izpolnjujejo svojih kreditnih in drugih obveznosti. Kriza se kaže tudi v porastu kaznivih dejanj goljufij, kjer posamezniki, ko se znajdejo v finančni stiski, prestopijo okvir zakona. Zanimivo je tudi, da so kot posledica krize v EU vse pogostejši tudi družinski spori. Vse to torej pomeni, da kriza ni segla samo na področja financ in gospodarstva, ampak je veliko, veliko globlja.

Kako se na vse to odziva pravosodje?

Zanimivo je, da je naše sodstvo omenjenim trendom kos. Vsaj statistika kaže tako. Samo lani je na primer sodstvo prejelo v reševanje toliko zadev kot še nikoli v zadnjih 20 letih, kljub temu pa so sodišča sodne zaostanke zmanjšala za 14 odstotkov, to je za okoli 50.000 zadev.

Čemu pripisujete takšno uspešnost?

Slednje očitno pomeni, da se je sodnemu sistemu uspelo odriniti od dna, ki ga je dosegel na neki točki pred leti, in da se sedaj stanje konstantno izboljšuje. To je tudi tisto, kar me kot ministra navdaja z optimizmom. Mogoče bo kdo ob tem rekel, da statistika vedno pomeni posploševanje, ampak če pogledamo to statistiko od blizu, vidimo naslednje: manjša okrajna sodišča praktično več nimajo dela, vsa višja sodišča so praktično brez zaostankov. Problem ta trenutek so predvsem še okrožna sodišča (predvsem zaradi posledic krize) in nekatera velika okrajna sodišča.

Ljubljansko?

Ljubljansko okrajno sodišče ima nerešenih še veliko zadev, mu pa po zadnjih podatkih kaže zelo dobro. Je v bistveno boljši kondiciji, kot je bilo pred leti.

Dejali ste, da na višjih sodiščih praktično več ni zaostankov, kljub temu pa za odločanje v povprečni zadevi še vedno porabijo okoli pol leta.

Da, ampak to je že povsem primeren čas za odločitev. Treba je namreč upoštevati, da višje sodišče, ko prejme na primer. pravdno zadevo, to pošlje v odgovor nasprotni strani, ki ima nato 30 dni časa, da odgovori. Pri tem je treba vse to še vročiti in podobno, tako da sodišču za odločanje o zadevi ostane le še kakšne tri mesece, vključno s tem, da napiše odločbo.

Kako pa je s projektom Lukenda? Še teče?

Projekt Lukenda je še v teku. Vladi bom tudi predlagal, da ga še podaljša. Projekt je namreč povezan z določeno finančno injekcijo v sodstvo, ki jo je treba vzdrževati.

Kako se pravosodni ministrstvo loteva gospodarsko-finančne krize predvsem v smislu varčevanja. Vemo namreč, da se veliko ministrstvom zaradi zmanjšanih prihodkov v državni proračun sredstva zmanjšujejo?

Ministrstvo za pravosodje je vladi poslalo poročilo o realizaciji varčevalnih ukrepov, ki jih je vlada tudi sprejela. Poročilo kaže, da smo lansko leto na ministrstvu privarčevali okoli 1,8 milijona evrov z različnih naslovov, v letošnjem letu pa največji prihranek pričakujemo od znižanja najemnin za poslovne prostore pravosodnih organov. Znano je namreč, da veliko naših sodišč in tožilstev deluje v najetih prostorih, zato skušamo najemnine zmanjševati. Prvi aneksi o znižanju najemnin so že sklenjeni, učinki pa se bodo pokazali tekom leta.

Je ministrstvo iz proračuna pridobilo več ali manj sredstev?

Naše ministrstvo je kljub krizi v proračunu za letošnje leto dobilo bistveno več sredstev, kot jih je bilo namenjeno v lanskem proračunu, ki ga je sprejemala še prejšnja vlada. Tako smo lani dobili skupno 58,6 milijona evrov, letos pa 74,2 milijona evrov. Smo eno od ministrstev, ki so pridobila največ denarja, zato se v tem smislu ne moremo pritoževati.

Razloga za povečanje sredstev sta dva. Prvi, da se je država odločila, da bo prioritetno investirala v izgradnjo novega kompleksa zapora na Dobu, kar je trenutno tudi sicer ena največjih investicij v državi, drugi razlog pa je ta, da je po novem državni proračun programski. Naše ministrstvo ima kar nekaj velikih projektov - recimo projekt družinskih sodišč, alternativno reševanje sporov in podobno, kar terja dodatni vložek in vpliva na povečanje sredstev.