Grčija je v petek zaprosila za sprožitev nedavno potrjenega mehanizma za finančno pomoč evroskupina in IMF, da bi se rešila iz globoke javnofinančne krize. Evroskupina je Grčiji pripravljena posoditi do 30 milijard evrov po okoli petodstotni obrestni meri, IMF pa naj bi prispeval okrog 10 do 15 milijard evrov.
"Vidim, da je veliko število ljudi stavilo na različne načine. Vse, kar lahko rečem, je, da se bodo obrisali pod nosom," je opozoril Papakonstantinu. Slednji želi pomiriti predvsem zaskrbljenost Nemčije, ki bo prispevala levji delež posojila držav članic evrskega območja Grčiji - približno 8,4 milijarde evrov -, pri čemer je javno mnenje v Nemčiji takšni pomoči precej nenaklonjeno.
V Atenah so kljub temu prepričani, da bo pomoč evroskupine in IMF prišla pravočasno. "Vsi smo prepričani, da bo to urejeno pravočasno in da bomo brez kakršnih koli težav še naprej sposobni financirati grški javni dolg," je prepričan Papakonstantinu.
Grčija je morala zaradi nejasnosti glede reševanja krize v minulih tednih plačevati visoke obresti na svoje desetletne obveznice. Te so se kljub obljubi o pomoči danes povzpele na 9,116 odstotka. To je največ, odkar je ta južnoevropska država leta 2001 prevzela evro. Rast obrestne mere gre po mnenju analitikov pripisati zaskrbljenosti vlagateljev, ali bo reševanje Grčije delovalo in ali bo sploh zadoščalo.
Razlika med obrestno mero na grške in nemške obveznice - slednje veljajo za merilo v območju evra - se je tako povečala na 6,07 odstotne točke. Obrestna mera na grške dvoletne obveznice je medtem danes narasla na 12 odstotkov, kar po mnenju analitikov odraža globoko zaskrbljenost zaradi morebitne kratkoročne insolventnosti Grčije in njene nezmožnosti zmanjšati velik javnofinančni primanjkljaj.
Državni dolg Grčije znaša okoli 300 milijard evrov. Atene morajo do maja zbrati približno 11,5 milijarde evrov, za kritje dolga in proračunskega primanjkljaja pa bo Grčija letos potrebovala okoli 54 milijard evrov.
